Za najstarejše glasbeno društvo, ki je delovalo v Ribnici, velja Tamburaški zbor. Neuradno je bilo ustanovljeno leta 1893 in je delovalo le kratek čas, do leta 1905.
Društvo so ustanovili ribniški urar Andrej Kazele, občinski tajnik Mihael Škrabec ter pomožni uradnik ribniškega okrajnega sodišča, najverjetneje Franc Češarek ml. (njegov oče je bil vodja pisarne pri okrožnem sodišču v ribniškem gradu). Že ob ustanavljanju društva so imeli težave zaradi nepravilnosti pri predložitvi pravilnikov. Kot je razvidno iz Fonda družbenih pravil Arhiva SRS, se je društvo preimenovalo v Društvo tamburaško in pevsko, ki ga je vodil Kezele. Društvo naj bi delovalo v Slemenčevi hiši, iz katere je bil doma član društva Franc Češarek. Iz periodičnega gradiva je razvidno, da se je zbor imenoval tudi Ribniški tamburaši. V časopisu Slovenski narod je ohranjen zapis, da so leta 1894 imeli koncert v Postojnski jami, leta 1895 pa so izvedli turnejo po različnih slovenskih krajih. Da so turnejo res izvedli, dokazuje poročilo o njihovem nastopu na dogodku Slovenskega kataloškega delavskega društva v Ljubljani. Danes lahko rečemo, da je bilo društvo eno prvih organiziranih tamburaških zborov na Slovenskem. Dr. Zmaga Kumer je v svojem delu Ljudska glasba in godci zapisala, naj bi bil prvi tamburaški zbor ustanovljen leta 1897 v Ajdovščini, kar je tri leta kasneje kot v Ribnici. Poraja se vprašanje, kako je tamburica prišla v Ribniško dolino. Kot navaja Zmaga Kumer, naj bi tamburice v Loški Potok prinesli gozdni delavci, ko so hodili delat v Slavonijo. Prav verjetno je, da so instrument tudi v Ribnico prinesli ribniški gozdarji, ki so delali na Hrvaškem. Morda pa so tamburico v naše kraje prinesli krošnjarji? Mimo Ribnice so se mudili tudi Kostelci, ko so hodili prodajati kostanj. Fran Levstik denimo poroča, da je v domačih Doljnih Retjah pogosto videl ter slišal Kostelce peti pesmi o Kraljeviču Marku.
