1773 – 1837 (oz. 1845)
Valerio de Valeri (tudi Valerio Valeri, Valerio de’Valeri, Valerio de’Valerj), pesnik in knjigarnar, ki je imel tiskarno v Čedadu od leta 1765, je tiskarno v Gorici odprl leta 1773.
Njegovo zanimanje za odprtje dejavnosti v Gorici se je začelo že leta 1769, ko je sodeloval z grofom Rodolfom Coroninijem in je dve knjigi posvetil goriškim nadškofom. S posvetiloma in s pomočjo Coroninija si je pridobil naklonjenost goriških oblasti in 25. novembra 1772 dobil dovoljenje za selitev tiskarne iz Čedada v Gorico.
Njegovo zanimanje za odprtje dejavnosti v Gorici se je začelo že leta 1769, ko je sodeloval z grofom Rodolfom Coroninijem in je dve knjigi posvetil goriškim nadškofom. S posvetiloma in s pomočjo Coroninija si je pridobil naklonjenost goriških oblasti in 25. novembra 1772 dobil dovoljenje za selitev tiskarne iz Čedada v Gorico.
Valeri je najbolj poznan kot tiskar prvega goriškega časnika Gazzetta Goriziana, ki je začel izhajati 30. junija 1774, in kot tiskar knjige o zgodovini Poljske (Istoria delle turbolenze della Polonia dalla morte di Elisabetta Petrowna fino alla pace fra la Russia e la Porta ottumanna) znanega pustolovca Giacoma Casanove.
V slovenskem kulturnem prostoru pa ga poznamo kot tistega tiskarja, pri katerem je bila leta 1822 natisnjena knjiga Valentina Staniča, ki je do leta 2000 veljala za, pri goriškem tiskarju natisnjen, najstarejši slovenski tisk.
Tiskarna de Valeri je bila aktivna vsaj do leta 1837, po nekaterih virih pa vse do leta 1845.
