Pobuda za izhajanje ilegalnega zaporniškega časopisa Toti Stari pisker je prišla iz kapucinskega samostana. V Stari pisker so iz kapucinskega samostana za talce premestili tri zapornike. Med njimi je bil tudi Peter Hrastelj, mizarski mojster iz Laškega, ki je tja prinesel izvod Kapucinskega totega.
V Starem piskru so vladale veliko strožje in slabše razmere kot v kapucinskem samostanu, vendar je zapornikom kljub poniževanju, prisilnemu delu, kaznovanju in zasramovanju uspelo ohraniti ponos in pogum za izdajanje ilegalnega humorističnega lista Toti Stari pisker.
Ervin Mejak, urednik Totega Starega piskra, v svojih spominih opisuje nastajanje ilegalnega lista: »Upravnik zaporov mi je dal v celico šapirograf, da smo lahko razmnožili nanj jetniški časopis Toti Stari pisker, ki sem ga urejeval in mi je pri tem pomagal Jurij Toplak, sedaj upokojeni šolski upravitelj v Celju. Z mojim odhodom v Rajhenburg je list prenehal izhajati. Izdali smo bili štiri številke. V njem so bili objavljeni razni doživljaji v zaporih, anekdote, dovtipi in podobno. Imeli smo tudi karikaturista, ki je delal imenitne karikature zapornikov, pa gestapovcev, zlasti slovitega gestapovca »Nerona«, ki je bil naš najhujši sovražnik. … Gorje nam, če bi Gestapo dobil naš list v roke! List smo pisali zato, da ohranimo med zaporniki dobro voljo in upanje na boljše čase. Hoteli smo preprečiti malodušje, ki se je že lotevalo nekaterih sotrpinov« (Ervin Mejak, »Izgnali so me v Srbijo«, Borec 29 (1977), 12, str, 666).
Po pričevanjih zapornikov naj bi izšle štiri številke ilegalnega lista, do danes pa sta se ohranili le prvi dve številki Totega Starega piskra. Prva številka je izšla 1. junija 1941 in je bila napisana na pisalni stroj, ki so si ga jetniki skrivaj izposodili iz pisarne.