Leta 1910, v času ko naj bi si ženske trgovski poklic »… ne izbrale za življenje, ampak samo za nekako prehodno dobo, saj je njih cilj in ideal le možitev…« je Marija Tičar odprla svojo trgovino s papirjem, galanterijo in šolskimi potrebščinami na Svetega Petra cesti v Ljubljani.
Trgovina je bila ob odprtju registrirana kot prodajalna igralnih kart, njena lastnica pa je štela 21 let. Kljub temu, da se je Marija v letu 1910 tudi poročila, je v imenu trgovine, ki jo je vodila vse do svoje prezgodnje smrti, ohranila svoj dekliški priimek.
Marija se je rodila mami Ani in očetu Ivanu (Janezu) Tičarju 26. junija 1888 v Trbojah v bližini Smlednika. Družina se je nekaj let po njenem rojstvu preselila v Ljubljano, saj jo je ob popisu prebivalstva leta 1900 mogoče najti na naslovu Cesta na loko 2, kjer so poleg očeta, mame in Marije navedeni tudi otroci Alojz, Ana, Konrad in Ludvik. Na omenjenem naslovu pa ni zaslediti najbolj znanega člana njihove družine, dr. Josipa Tičarja (1875 – 1946), ki je v tistem času študiral medicino na Dunaju.
Marija je med leti 1895 in 1901 obiskovala ljubljansko Mestno osemrazredno dekliško ljudsko šolo (kar je razvidno iz poročil šole), ki je takrat domovala na Vrtači, od 1901 dalje pa v novi stavbi na Levstikovem trgu pri Svetem Jakobu (danes Zavod Janez Levec, Levstikov trg 1, arh. Ivan Sbrizaj, arh. Maks Fabiani).
Ob ponovnem popisu prebivalstva, leta 1910, je naslov Marije Tičar zabeležen na Cesti svetega Petra 21 (danes Trubarjeva cesta), kjer sta si prebivališče delila z možem Antonom Šušteršičem (1872, Vrhnika – 1942, Ljubljana). Z možem Antonom naj bi se spoznala, ko ji je v najem oddal prostore za prodajalno. Bil je finančno dobro situiran, saj je bil zaposlen kot bančni uradnik Mestne hranilnice Ljubljana. Nekaj časa je bil tudi blagajnik Slovenskega planinskega društva, predvsem pa je bil zelo dejaven amaterski fotograf. Njegove fotografije so uporabljali tudi za tiskanje razglednic, ki so bile nato na voljo v prodajalni in so bile zelo pomemben in prepoznaven prodajni artikel.
Mariji in Antonu Šušteršiču so se rodili štirje otroci: Majda, 1911 (poročena Premrov); Anton,1913 (postal sodnik), Peter, 1916 (postal ekonomist) ter Jernej, 1921 (ljubiteljski fotograf in etnolog). Leta 1919 se je družina preselila Na Schellenburgovo 3 (v nekdanjo Kozlerjevo hišo), konec dvajsetih let pa na Igriško ulico 6, vendar tokrat brez Marije.
V začetku aprila 1926 je namreč v takratnem časopisju mogoče zaslediti žalostno novico: »Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je preminula včeraj gospa Marija Sušteršič, roj. Tičar, trgovka in posestnica v Ljubljani, soproga blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske, g. Antona Šušteršiča. Pokojnica je bila zelo podjetnega duha in obenem ljubeča soproga In skrbna mati.« Iz osmrtnic, ki so sledile v časopisih Slovenski narod, Slovenec in Jutro, je bilo razvidno, da je umrla po hudi bolezni, stara le osemintrideset let.
Viri:
- Jenčič, Katja: Jernej Šušteršič – etnolog s fotografskim aparatom: fotografije iz Podjune, Roža in Zilje. Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja, 2002, str. 243-268
- Letna poročilo mestne osemrazredne dekliške ljudske šole; www.dlib.si
- Popisi prebivalstva, 1900, 1910, 1921
- Slovenska žena; zbrala in uredila Minka Govekarjeva. O priliki razstave “Slovenska žena” na velesejmu v Ljubljani izdalo Splošno žensko društvo. Ljubljana, 1926
- Slovenski narod, Slovenec, Jutro, 1926
