Na Polzeli je obiskovala najprej slovensko osnovno šolo (1937–1941), med drugo svetovno vojno pa nemško (1941–1944). Po koncu vojne je končala srednjo šolo v Celju in Žalcu, nato pa učiteljišče v Ljubljani. Njena prva služba je bilo poučevanje v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici. Kmalu se je odločila še za študij in se vpisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani, po diplomi leta 1987 pa je izredno študirala še na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1960 diplomirala iz slavistike.
Po študiju se je Neža Maurer angažirala na področjih, ki so jim skupni trije poudarki: kultura, pedagogika in ustvarjalnost. Najprej se je angažirala kot novinarka. Bila je prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana, za kar je opravila tudi mednarodni tečaj za šolske TV-oddaje v Rimu. Bila je tehnična in kulturna urednica pri revijah Kmečki glas, Otrok in družina ter Rodna gruda. Ljubo ji je bilo tudi delo na terenu, tako je s poti po vsej Sloveniji in Jugoslaviji prinesla številne reportaže in potopise. Za revijo Prosvetni delavec je delala kot terenska reporterka, nato kot glavna in odgovorna urednica ter direktorica. Pisala pa je tudi brošure za prireditve v Pionirskem domu. Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje Slovenije. Po upokojitvi je zaživela kot samostojna umetnica na področju literature.
Je članica Društva novinarjev (od leta 1962), Društva slovenskih pisateljev (od leta 1973), Gibanja za kulturo miru in nenasilja (od leta 1983) in PEN kluba (od leta 1991).
