Tschiklova tovarna cikorije je dala delo mnogim Grosupeljčanom.
Tschinkel,podjetniška družina iz Šlezije (Krásné Pole), je bila lastnica tovarn inposestev v Lovosicah, Ljubljani ter na Grosupljem. Sinova Avgusta,ustanovitelja podjetja, Anton in Rajmond, sta 1866 zgradila v Ljubljani naDunajski cesti tovarno kavinih surogatov in kanditov, pripravljala sta šeizgradnjo tovarne sladkorja.
Podjetjeje okoli leta 1870 kupilo v ljubljanski okolici, zlasti pa v Grosupljem, obširnaposestva. Da bi uvedla donosno pridelovanje cikorije in sladkorne pese teromogočila zaposlitev in dohodke revnemu kmečkemu prebivalstvu, sta Anton inRajmond objavljala strokovna navodila v brošurah: O sladkorni (cukreni) pesi,1867; Pridelovanje sladkorne pese po skušnjah (prev. Edvard Pour), 1866; Navodo pridelovanji sladkorne pese in cikorijine korenine, 1874 itd. S peso so bilazasajena širna polja od Stare pošte in brinjskih njiv do posesti Šimna Bernarda(kjer je danes Kovinastroj) pa do praproške graščine. V sezoni je bilo zaposlenih200 do 300 ljudi, predvsem žensk in mladine, moški so orali, branali in sejaliter ruvali peso in cikorijo, jo nalagali na vozove in vozili v”fabriko”, stavbo, ki je stala na območju današnjega Kovinastroja.Tam so peso in cikorijo oprali, zrezali na tanke kolutke in sušili ter v vrečezašito blago vozili v Ljubljano. Sušili so v več hišah, tudi pri Budkoviču,zato ima ta hiša tako visoko podstrešje. Edvard Pour iz brinjske graščine leta1893 v svojem članku ugotavlja, da je podjetje Tschinkel prišlo v krizo inustavilo gojitev pese v Grosupljem. Ko je podjetje propadlo, so njive in stavbeprodali, ljudje pa so se zaradi izgube zaslužka začeli izseljevati vAmeriko.
Vposlopju je bilo potem OKP – Okrajno prevozniško podjetje in kolesarskadelavnica, nato je Lužar ustanovil Elektrostrojno podjetje – danes pa je tu Kovinastroj.