August Seebacher je imel v Celju zasebno slikarsko šolo, o kateri je 18. decembra 1941 Mariborer Zeitung zapisal, da jo je obiskovalo več kot 30 učencev. Še vedno ne vemo, kdaj je začel poučevati in kdaj je šola nehala delovati; najverjetneje pa je poučeval v svojem ateljeju, v domači hiši na naslovu Gaberje 4. Leta 1923 in 1925 je v svojem ateljeju tudi razstavil svoja umetniška dela.
Na razstavi leta 1925 je zbral »290 75 Din« prostovoljnih prispevkov namesto vstopnine, zbrani znesek pa je, kot poroča Nova doba, »poslal Zaščiti dece in mladine v Celju«. Poleg slikanja se je ukvarjal tudi z oblikovanjem oglasnih sporočil. Konec januarja 1933 je v Celju, v »Firmi Franza Kricka« ponovno razstavil svoja umetniška dela, med njimi tudi dve oljni sliki in številne radiranke/jedkanice. Zadnjo odmevno razstavo je imel decembra 1940, nekaj dni pred smrtjo.
Za Seebacherjeva likovna dela je značilno, da niso datirana, so pa pogosto signirana. Ustvarjal je v risbi, pastelu, grafiki, akvarelu in temperi ter olju na platno. Pri izbiri motivov so ga pritegnili žanrski prizori, tihožitja in krajine, tudi domišljijski motivi, kot na primer Žena s trnovo krono, v njegovem opusu niso redkost. Kot portretist je ovekovečen na fotografiji v lastnem ateljeju.
