Slovensko radikalnost v razmerju do Nemcev po padcu monarhije je bilo mogoče razumeti kot zadoščenje za dolgo obdobje politične podrejenosti, toda politizacija javnega življenja niti takrat niti kasneje ni pripomogla h kvaliteti javnega življenja. Odšli so namreč številni pomembni ljudje – tudi na področju glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Družbeno kolesje se je priklonilo novemu vladarju in kot vedno je bila javna pozornost najprej posvečena ustvarjanju temeljev nove države, v prvi vrsti pomembnim političnim igralcem.
Številna družbena in kulturna vprašanja so kljub aktualnosti prihajala šele v »tretji plan«. Društveno življenje v mestu je bilo potrebno spodbude, predvsem pa ga je bilo potrebno uskladiti in povezati. Celjsko pevsko društvo je zato 7. januarja 1919 v Narodnem domu sklicalo sestanek vseh celjskih nepolitičnih društev z namenom, da bi pregledali svoje dosedanje delo in se dogovorili tudi za večjo povezanost društev med sabo. To so smatrali za potrebno zaradi utrjevanja slovenske in jugoslovanske zavesti (ponekod so bili ostanki avstrijskega razmišljanja in ureditve še zelo živi), na drugi strani pa zaradi koordinacije kulturnega dogajanja v mestu. Do napovedanega občnega zbora je prišlo kljub kratkoročni napovedi šele v septembru 1919. Dan pred občnim zborom, 2. septembra 1919, je Mirko Gruden, ravnatelj celjske podružnice Ljubljanske kreditne banke, objavil v Novi dobi poslanico za javnost pod naslovom Za slovensko glasbeno šolo v Celju: »Od preobrata novembra lanskega leta do danes se je izvršilo v Celju na vseh poljih, bodisi na kulturnem, narodno gospodarskem, šolskem itd. obilo dobrega, koristnega in lepega dela. Ni se pa do danes ničesar storilo, da si ustanovimo v Celju svojo lastno glasbeno šolo ter naši mladini nudimo priliko, da se tudi v tej kulturni panogi spopolni in pomaga pripeljati slovensko glasbo do tistega ugleda in veljave, ki ji gre po njenem notranjem še neodkritem bogastvu. Nemška glasbena šola v Celju preneha delovati, šolski prostori so na razpolago novi glasbeni šoli, inventar istotako. Čas je torej, da se glede ustanovitve slovenske glasbene šole nekaj ukrene. Dovoljujem si vabiti vse dobre, za kulturo in procvit plemenite stvari vnete celjske in okoliške Slovence, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora v sredo, 3. septembra 1919 v mali dvorani Narodnega doma ob 20. uri zvečer, da pomagajo položiti temeljni kamen ponižni kulturni stavi, iz katere naj nastane ponosen hram plemenite umetnosti. Na delo bratje in sestre! Resno delo je pravo veselje.«
