V obdobju od devetdesetih let 19. stoletja pa do okupacije leta 1941 so na Slovenskem obstajale različne politične stranke, ki so s svojim delovanjem posegale tudi na območje občine Škofja vas. Do razpada habsburške monarhije oktobra 1918 so to bile: katoliško usmerjena Slovenska ljudska stranka (ustanovljena leta 1892), liberalna Narodno napredna stranka (ustanovljena leta 1894) in delavska Jugoslovanska socialnodemokratska stranka (ustanovljena leta 1896). Tem političnim strankam so se v obdobju med obema vojnama pridružile nekatere nove, ki pa so bile večinoma majhne in nepomembne. Tako je npr. dr. Anton Novačan leta 1921 ustanovil Zemljoradničko stranko, ki pa jo je naslednje leto preimenoval v Slovensko republikansko stranko, Ivan Pucelj pa je ustanovil Samostojno kmetijsko stranko, ki je združevala liberalno usmerjeno prebivalstvo na podeželju.
Po uvedbi šestojanuarske diktature kralja Aleksandra (6. januarja 1929), s katero je bila tako imenovana Vidovdanska ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) iz leta 1921 ukinjena, so bile vse politične stranke prepovedane. Nova ustava iz septembra 1931, ki jo je kralj Aleksander vsilil in so jo zato imenovali vsiljena (oktroirana) ustava, pa je dovoljevala samo takšne politične stranke, ki so delovale na celotnem jugoslovanskem ozemlju. Takrat sta bili ustanovljeni Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), katere del je bila v Sloveniji nekdanja SLS, in Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), v katero so bili vključeni tudi slovenski liberalci. Ti dve politični stranki sta se na oblasti izmenjavali vse do razpada Jugoslavije aprila 1941. Delavstvo in manjše kmete je v Sloveniji pred vojno zastopala Slovenska kmečko-delavska stranka, aprila 1937 pa je bila kot ilegalna stranka ustanovljena Komunistična partija Slovenije (KPS), ki je bila del Komunistične partije Jugoslavije.
Vse te politične stranke (razen KPS), so preko svojih odborov delovale tudi na območju predvojne občine Škofja vas. Kolikšen vpliv je katera od njih imela na volivce v občini Škofja vas, se je pokazalo na posameznih občinskih volitvah. Na prvih občinskih volitvah 26. aprila 1921 npr. so v občini Škofja vas posamezne politične stranke dosegle naslednji uspeh:[1]
- Jugoslovanska socialnodemokratska stranka 256 glasov in 12 odbornikov,
- Samostojna kmetijska stranka 111 glasov in 5 odbornikov,
- Slovenska ljudska stranka 135 glasov in 7 odbornikov.
Nekateri prebivalci občine Škofja vas, med katerimi so prevladovali mladi, pa so se politično udejstvovali tudi v okviru društev, med katerimi je treba izpostaviti zlasti Delavsko kulturno društvo Vzajemnost v Škofji vasi, Društvo kmetskih fantov in deklet Škofja vas in Združenje borcev Jugoslavije Boj, krajevna organizacija Škofja vas.
[1] Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, II. del (1849–1941), Celje 1974, str. 431.
