Marjan Kozina, rojen 3. junija 1907 v Novem mestu, je bil eden največjih in najpomembnejših slovenskih skladateljev, bil pa je tudi pisec in prevajalec.
Po njem se imenujeta glasbena šola in ulica v Novem mestu. Med drugim je bil prvi direktor novoustanovljene Slovenske filharmonije v Ljubljani (1948-1950), v letih 1934–1939 je vodil šolo, zbor in orkester GM v Mariboru (1934-1939) ter oblikoval bogate koncertne sezone – igral in skladal je na klavir, ki se danes nahaja v Dolenjskem muzeju Novo mesto in sodi med pomembnejše predmete slovenske kulturne dediščine. Skladatelj pa je imel klavir tudi v zidanici na Trški gori in na njem zložil veliko svojih del. Umrl je 19. junija 1966 prav tako v Novem mestu in je pokopan na pokopališču v Ločni.
Kozina je iz Ljubljane pogosto prihajal v rodbinsko zidanico na Trški gori, kar je opisal v svoji knjigi Veseli potopisi iz leta 1970. Med drugim je takole zapisal: »Najlepša gora v Sloveniji pa je Trška gora. Kar naj ostane vse, kakor je, in nič ne pomaga: najlepša je Trška gora!«, pri čemer noben ugovor in primerjava s Triglavom nista pomagala.
V zidanici, ki je pripadala novomeški družini Skaberne, iz katere je izhajala Kozinova mati, je skladatelj občasno bival in ustvarjal. Tu naj bi napisal Kekčevo pesem in številna druga dela. Ta stara meščanska zidanica, ki jo zasledimo že v Franciscejskem katastru, je bila zgrajena v prvi četrtini 19. stoletja, kasneje pa dozidana. Po skladateljevi smrti je bila v glavnem zapuščena in prepuščena propadanju. Leta 1992 je bila proglašena za zgodovinski spomenik lokalnega pomena, vezano na ustvarjalno zapuščino Marjana Kozine.
VIRI IN LITERATURA:
Kozina, Marjan. Iz Ljubljane na Trško goro. Dolenjski list, let. 22, št. 24, 17. jun. 1971, str. 7.
Bartelj, Andrej. Kakšna bo usoda Kozinove zidanice? : dedič prodaja zidanico skladatelja Marjana Kozine na Trški gori: bo občina izkoristila predkupno pravico? : spominska soba in prostor za mlade ustvarjalce. Dolenjski list, let. 46, št. 12, 23. 3. 1995, str. 4.