Pred pojavom Radia Brežice so prebivalci brežiške in krške občine lokalne vesti v največjem številu našli v regionalnem tedniku Dolenjski list. Ker je brežiška radijska postaja že vrsto let uspešno stregla potrebam po obveščanju tako občanov Brežic kot Krškega (prebivalci tretje posavske občine, Sevnice, so mogli od leta 1969 spremljati program Radia Sevnica), so jeseni 1976 prenesli ustanoviteljske pravice z brežiške občinske skupščine na občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Brežice in Krško. Statutarna sprememba se ni odrazila v spremembi radijskega programa: že preden je Radio Brežice postal uradno glasilo krške občine, je bila novicam s krškim predznakom namenjena tretjina informativnega programa.
Kolektiv Radia Brežice je iz leta v leto bogatil radijski program in obstoječim radijskim oddajam vztrajno dodajal nove. Potem ko se je Podgoršek leta 1975 zaposlil pri ljubljanskem Delu kot dopisnik za Posavje, je uredništvo Radia Brežice prevzel Franci Hedl, prosvetni delavec v Šolskem centru Brežice. Radijska ekipa se je z leti povečala; za novinarsko pero je poprijela Irena Pinterič Majce, pred radijskim mikrofonom pa so se vrstili Ria Preskar, por. Plut, Natja Jenko Sunčič in Vinko Stanič, v tehniki so poleg Ljuba Štegerja za delo poprijeli Franjo B. Gregl, Matjaž Filipič in Boris Škrlec. V tem času se je Radiu Brežice kot bodoči vodja tehnike pridružil Ivan Galič, ki je bil na začetku »deklica za vse«.
Leta 1978 je Radio Brežice ustvaril kar šest tisoč ur programa. Prihodnost je obetala še večji razmah radia, ki je ostajal edini lokalni elektronski medij v Posavju. V začetku tega leta so družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti občin Brežice in Krško podpisale družbeni dogovor o financiranju delovanja Radia Brežice, v sodelovanju z RTV Ljubljana pa se dogovorili tudi o naložbi v nov radijski oddajnik. Moč obstoječega oddajnika, ki je znašala vsega 50 W, ni omogočala zadovoljivega pokrivanja celotnega območja obeh občin. Sprejem brežiškega vala je bil slab zlasti v poznih večernih urah, s tem pa tudi slišnost prvega programa RTV Ljubljana. Dosežen sporazum je obetal postavitev novega oddajnika moči 1 KW, ki bi zagotovil UKW prenos za nižinski predel brežiške in krške občine.
