Vodnikov trg 5. Leta 1888 je stanoval pri stricu Šimnu, očetovem polbratu.
Mlademu dijaku je bilo treba priskrbeti primerno stanovanje in hrano. Po dolgem prigovarjanju in prošnjah se je materi posrečilo, da ga je vzel pod streho stric Šimen Cankar, očetov polbrat, ki se je ravno tisto leto preselil iz Borovnice v Ljubljano kot uradni sluga pri okrajnem glavarstvu. Hiša na Vodnikovem trgu št. 5, ki je v starih časih služila za bolnišnico, je bila last finančnega erarja.
Stričevo stanovanje je bilo v pritličju levo z vhodom iz veže in je obsegalo poleg kuhinje še sobo in kabinet, v katerem se je nastanil dijak. Spati je moral na trdi, bodeči slamnici, položeni na skrinjo. Ravnanje strica, ki ni varčeval s pretepanjem in tete Uršule, ki je imela v hiši prvo besedo ter je vrhu tega gojila še posebno sovraštvo do revnega dijaka, je bilo zanj neznosno in je nanj tiščalo z vso težo stalne duševne depresije.
Na tem stanovanju je Cankar ostal nekako do novega leta 1889, ko ga je stric izgrda odslovil, ker mati ni mogla plačevati stanarine 10 goldinarjev na mesec.
F. Dobrovoljc, 1972
Do leta 1892 se je trg imenoval Valvasorjev (vir: V. Valenčič, 1980). Hiša, v kateri je imel stanovanje stric Šimen, je imela številko 5.