Vzpostavljanje Rudolfovega

O prvem nastopu Rudolfovega leta 1975 na novomeški gimnaziji, pred več kot tristo glavo množico, je Drago Vovk za revijo Stop zapisal, da so imeli precej težav s sposojenim pevskim ozvočenjem, dokajšnjo mero treme in imeli nekaj spodrsljajev, a so na naslednjem nastopu na jasi v Dolenjskih Toplicah »že kazali svoje prave zobe: kakovost, s kakršno se lahko pohvalijo le redki slovenski ansambli.«[1] Cveto Šali se je spomnil, da je bila težava pri prvem javnem nastopu na gimnaziji tudi ta, da še niso imeli povsem izdelanega repertoarnega nastopa, saj so igrali vse od »Herbie Manna do Neil Younga in vse, kar je bilo vmes, lastnih skladb pa, vsaj kolikor se spomnim, še nismo izvajali«.

Zasedba Rudolfovo bi naj ne imela svojega imena, vse dokler se leta 1975 niso prijavili na razpis za Slovensko rock selekcijo »M« 75,[2] z organizacijo katere sta Revija Mladina in uredništvo Radia Ljubljana skušala pospešiti delovanje mladih slovenskih ustvarjalcev na področju rock glasbe. Člani zasedbe so preko radijske postaje poslušali prvi predtekmovalni večer Slovenske rock selekcije, ki se je 1. junija 1975 odvil v Domžalah, kjer so poslušalci izglasovali zmagovalno zasedbo Izvir s skladbo »Šel je popotnik skozi atomski vek«. Tedaj so spoznali, da se morajo, če hočejo glasbo izvajati na tem nivoju, bolj posvetiti vajam. Vadili so v kleti Perove gostilne (današnjega Kava bar Pri Slonu) skoraj vsak dan v tednu, sproti odkrivali skrivnosti inštrumentov, igranja skupaj z drugimi glasbeniki, aranžirali avtorsko glasbo. Tomaž Maras – Mot, ki mu je prve kitarske prijeme pokazal Cveto Šali, mi je v intervjuju  rekel: »Spomnim se, da so imeli Rudolfovo vaje pod Perovo gostilno, zunaj so imeli skladovnico drv in mi smo vsako popoldne sedeli na njih in jih poslušali. Če so bili zelo dobre volje, so nas na koncu vaj za deset minut spustili noter in smo se lahko dotaknili njihovih električnih kitar. To je danes približno tako, kot če se bi dotaknil ferrarija.«Druga predtekmovalna prireditev Slovenske rock selekcije »M« 75 je bila v Mariboru, kjer je zmagala Branka Kraner s skladbo »Tebi«, tretja pa v Portorožu, kjer je zmagala zasedba Peco, Stane, Marjan s skladbo »Kitara«. Četrta prireditev se je zgodila v Železnikih, kjer naj bi nastopili tudi Rudolfovo, a potem niso, zmagala pa je zasedba Dar s skladbo »Trinajst krizantem«.

Člani Rudolfovega so se resno pripravljali na peto predtekmovalno prireditev iz serije Slovenska rock selekcija »M« 75 v Velenju 26. oktobra 1975. Odločili so se, da nastopijo s skladbo »Grem domov v Novo mesto«, za katero so asociacijo iskali pri skladbi Curtisa Mayfielda »Future Shock«, sprva brez avtorskega besedila, dokler jim ga ni napisal Drago Vovk, ki je bil tudi eden prvih medijsko in koncertno organizacijskih promotorjev zasedbe Rudolfovo oziroma drugih dolenjskih glasbenih zasedb. Kitarski uvod skladbe je aranžiral Andrej Blažon, sicer pa je glasba »Grem domov Novo mesto« delo vseh članov zasedbe Rudolfovo.

Poleg zasedbe Rudolfovo je v Velenju nastopila še ena novomeška zasedba – Zelena reka s skladbo »Poslednje srečanje«. Avdio posnetek petega predtekmovalnega večera je bil predvajan na II. programu Radia Ljubljane, v soboto, 8. novembra 1975, ob 14.35 uri. Zmagovalci zadnje predtekmovalne prireditve v Velenju, pred velikim finalom v Ljubljani, so bili Rudolfovo s skladbo »Grem domov v Novo mesto«. Finalna prireditev je bila nato 28. januarja 1976, kjer so nastopile zasedbe vseh petih zmagovalnih prireditev, med njimi seveda tudi zasedba Rudolfovo, in nekaj povabljenih zasedb. Po oceni strokovne žirije je zmagala zasedba Izvir s skladbo »Šel je popotnik skozi atomski vek«, ki je prejela denarno nagrado za najboljšo skladbo Slovenske rock selekcije »M« 75 v vrednosti 5000 dinarjev.[3] Zasedba Rudolfovo je prejela posebno priznanje za izvedbo avtorske skladbe »Grem domov v Novo mesto« – na prireditvi je zmagala po številu glasov poslušalcev, poleg tega pa opozorila nase s svojo glasbeno izvirnostjo.

Po uspešnem nastopu na Slovenski rock selekciji je bila zasedba Rudolfovo povabljena na poskusna snemanja v studio Radia Ljubljana, kar je bil v sedemdesetih letih, ob pomanjkanju  snemalnih studiev, velik uspeh, čeprav do realizacije dogovora sprva ni prišlo. Vsekakor je uspešen nastop na Slovenski rock selekciji pospešil preboj Rudolfovega na slovensko rock sceno ali kot je dejal Samo Kralj: »V enem letu smo se brez lastne opreme s svojimi skladbami prebili v sam vrh slovenske rock scene.«[4]