Začetki fotografije, kot jo poznamo zdaj, segajo v 19. stoletje. Najstarejši fotografski postopek praktične vrednosti je dagerotipija, ki so jo uradno razglasili leta 1839 in je dobila ime po izumitelju Louisu Daguerru. Pomemben delež v razvoju fotografije je prispeval tudi naš izumitelj Janez Puhar (1814-1964), ki je leta 1843 izumil fotografiranje na stekleno ploščo.
Z razvojem fotografije in širjenjem fotografskih tehnik se je oblikoval tudi poklic fotografa. Nekateri popotni fotografi so se sčasoma ustalili v določenih krajih in si postavili ateljeje. Po letu 1859, ko so v Ljubljani ustanovili prvi atelje, je v slovenskih mestih delovala vrsta sposobnih poklicnih fotografov. V iskanju zaslužka so fotografi k nam prihajali tudi od drugod, k čemur je še pripomogla železnica med Dunajem in Trstom, ki je omogočila hitrejši pretok ljudi in idej.
Že v 19. in v začetku 20. stoletja je na Ptuju delovalo več poklicnih fotografov. Verjetno najzgodnejši med njimi je bil Johann Winkler, ki je podjetje ustanovil leta 1860, atelje je imel v Kirchgasse 79 (danes Murkova ulica) in v lastni hiši na Färbergasse 14 (danes Miklošičeva ulica). Znan je po vizitnih portretih, veliko njegovih fotografij pa je bilo že pred letom 1900 podlaga za izdelavo razglednic Ptuja in okolice, objavljene so bile tudi v Domu in svetu (1897) in v dunajski Illustrierte Zeitung (1899). Številne njegove fotografije so v obliki negativov na steklu danes ohranjene v zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Njegovo delo je po prvi svetovni vojni nadaljeval sin Gvido, katerega fotografije najdemo kot podlago več razglednic ter v vodniku Ptuj z okolico, ki ga je izdalo Olepševalno in tujskoprometno društvo leta 1928.
Od drugih ptujskih fotografov v začetku 20. stoletja so znani še Franz S. Petschar v predmestju Kaniža, Karl Weighart in Leopold Armata (po rodu Dunajčan) na današnji Potrčevi cesti ter Franz Tömöry in Erwin Urschitz, lokacija njunih ateljejev zaenkrat ni znana.
Veliko fotografskih motivov Ptuja in Haloz je že v 19. stoletju naredil tudi slikar Alojz Kasimir, ki se je s fotografijo ukvarjal kot amater.
Literatura:
150 let fotografije na Slovenskem: 1839-1919. Mestna galerija Ljubljana, Arhitekturni muzej Ljubljana, 1989.
F. Golob: O zgodovini razglednice s posebnim poudarkom na razglednicah ptujskega območja. V: Ptuj in okolica na razglednica 1891-1945. Zgodovinsko društvo Ptuj, Mestna občina Ptuj, 1997, str. 13-29.
M. Ciglenečki: Fotografije Alojza Kasimira, Zbornik za umetnostno zgodovino, št. 41 (2005), str. 135-162.
N. Kolar: Gremo se slikat! (zgibanka). Pokrajinski muzej Ptuj, 1998.
T. Štefanič: Tempora mutantur, vedute Ptuja na negativih na steklu in skozi fotografski objektiv Borisa Fariča. Pokrajinski muzej Ptuj, 2017.
