Prvo sokolsko telovadno društvo je bilo ustanovljeno leta 1861 v Pragi, kaj kmalu pa se je telovadno gibanje razširilo po Evropi. Pri nas se je sokolstvo začelo razvijati že dve leti kasneje, leta 1863, z ustanovitvijo društva Južni Sokol v Ljubljani.
Člani društva – Sokoli – so se zbirali v namensko zgrajenih telovadnicah, t.i. sokolskih domovih. Občasno so organizirali tudi nastope na prostem, ki se jim je reklo »zleti«. Ob tovrstnih priložnostih so postavili začasne objekte s tribunami in vadišči. Kot protiutež liberalnemu sokolstvu se je leta 1906 na Jesenicah pojavilo orlovstvo, ki je bilo katoliško usmerjeno.
»Za večje shode ali zlete sokolstva, zlasti na Češkem v Pragi in Brnu, so uporabljali zletišča, obkrožena z lesenimi tribunami za več gledalcev, tudi do 80.000. Zletišča za večje in pomembnejše shode in zlete so dobivala vse bolj naravo klasičnih stadionov.« (Leskovec, B. (2010). Sokolski stadion v Ljubljani. Gea, 2, str. 46.)
Med 23. julijem in 15. avgustom 1922 je v Ljubljani potekal 1. jugoslovanski vsesokolski zlet. Za to priložnost so na lokaciji med današnjo Linhartovo in Topniško cesto ter Zupančičevo jamo postavili velik začasni lesen stadion, ki je sprejel 50.000 gledalcev in 5.000 tekmovalcev. Dobre 3 mesece ga je gradilo 250 delavcev. Na zletu so na mednarodnem gimnastičnem tekmovanju domači telovadci zasedli drugo mesto. Po končanem zletu so leseni stadion podrli, kmalu pa se je pokazala potreba po stalnem stadionu, saj bi bila tako organizacija tekmovanj veliko cenejša.
»[Leseni] stadion so zaradi visokih stroškov vzdrževanja kmalu podrli, leta 1923 pa so začeli graditi – po izjavi F. Saleškega Finžgarja stadion, »ki mu ni para v Evropi« – Plečnikov stadion za Bežigradom. (Leskovec, B. (2010). Sokolski stadion v Ljubljani. Gea, 2, str. 46.)
Vir: mag. T. Zorko: Plečnikov stadion. V: Ljubljana med nostalgijo in sanjami, let. 1, 2012, št. 1, str. 83-88