Prve večje serije slovenskih krajevnih razglednic v tehniki barvne litografije je izdelal umetniški zavod Lesk & Schwidernoch na Dunaju, med drugim tudi serijo razglednic z motivi Žalca. V 90-ih letih 19. stoletja so razglednice doživele svoj največji razcvet. Na razglednicah so v različno oblikovanih okvirčkih in vinjetah sličice mestnih znamenitosti, okvirje pa obkrožajo rože, vejice, grozdje, listi ali razni trakovi. Prvotno so jih zalagali, izdajali in tiskali na tujem (Dunaj, Graz, München, Zagreb), kasneje, na prelomu stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja, pa je bilo med izdajatelji vse več domačinov. Tako med založniki zasledimo imena tedanjih žalskih trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov.
Žalec se prvič omenja z nemškim imenom Sachsenfeld že leta 1182. Verjetno je župnijska cerkev sv. Nikolaja v svoji prvotno obliki nastala že pred letom 1256, ko je bila žalska fara priključena stiškemu samostanu. Štiri leta pozneje, torej leta 1260, se že izrecno omenja župnija Sv. Nikolaja v Žalcu. Prvotno cerkev so po vsej verjetnosti uničili Turki, ki so v letih 1471 in 1480 ropali na žalskem območju. Zaradi obrambe so Žalčani sezidali obzidje, napravili obrambne stolpe (eden na južni strani cerkve še stoji), ponovno sezidali cerkev in zvonik, ki je bil pozidan leta 1518. Nova cerkev naj bi bila skupaj z zvonikom dolga 30 metrov. Leta 1898 je bil zvonik dvignjen in prenovljen. Prav tako so se do tega leta v zvoniku oglašali trije zvonovi, kasneje pa samo dva.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.