Datum prvega dokumenta z zapisanim imenom Zalog pri Moravčah – Salog bei Morautsch, je 11. marec 1347. Ana Gall iz Gamberka se strinja s prodajo osmih kmetij za 80 mark oglejskega denarja; kmetije se nahajajo na Izlakah, na Plesu, na Perhovcu in ena tudi v Zalogu – Salog bei Morautsch. Oktobra 1348 se Zalog – Salog ponovno omenja v zvezi s prodajo-prenosom kmetij in nato še julija 1386 (Brunner, Otorepec, 1995, str. 97, 102, 162).
Ime Zalog je nastalo iz prvotno predložne zveze za log (za Log), ki vsebuje slovensko občno ime log, za močvirni travnik ob vodi, deloma porasel z drevesi in tudi ime za gozd blizu naseljenih krajev (Snoj, 2009). Ta obrazložitev imena Zalog se povsem ujema z nekdaj močvirnato ravnino med Zalogom in Moravčami, poraščeno z hrastovim drevjem; še je ohranjeno ledinsko ime Log (Stražar, 1979, str. 105). K Zalogu spadajo še zaselki Vahtenberk, Učak in Brinje. Ime Vahtenberk izhaja iz nemškega samostalnika Wache, v prevodu straža, oziroma glagola wachen, v prevodu stražiti. Ime spominja na nekdanje straže, ki so bile najbrž v zvezi s starim gradom, o katerem ljudje pripovedujejo, da je stal v Starem borštu, od tod ledinsko ime Boršt na starem gradu. Iz te osnove je nastalo krajevno ime Straža … (Stražar, 1979, str. 105). Zaselek Boršt naj bi bil omenjen že leta 1341. Krajevno ime Učak je po Stražarju morda povezano z drobnico, ki so jo tod pasli, na kar spominja tudi bližnja Planina – Brinje (Stražar, 1979, str. 105).
Zalog se je v zgodovino Moravške doline zapisal z gradom, ki ga je postavil Jošt Jožef von Turn leta 1570, še pred tem pa naj bi stal grad v gozdu na Borštu. Zaloški grad in druge gradove Moravške doline je z vseh zornih kotov temeljito obdelal in nazorno predstavil Leon Lavrič v knjigi Odsev blišča Moravških gradov (Lavrič, Leon, 2004. Odsev blišča Moravških gradov. Moravče: samozaložba).
