Najprej je bil zapis na pečnici – ime Kunigunda z letnico 1469. Ime Kunigunda izhaja iz nemškega imena Kunigunde, ki je zloženo iz starovisokonemških besed kunni v pomenu besede »pleme, rod« in gund »boj«.[1] Kunigunda je bilo v srednjem veku povsem običajno in zelo priljubljeno ime med plemkinjami, med kmečkim prebivalstvom pa ni bilo navzoče. Najbolj znamenita Kunigunda je bila nemška cesarica. Rodila se je ok. 980 v luksemburški grofovski družini, vzgojena je bila v samostanski šoli. Okoli l. 1000 se je poročila z bavarskim vojvodo Henrikom II. iz Bamberga, ki je l. 1002 postal nemški kralj. Papež Benedikt XII. ju je leta 1014 okronal za cesarja in cesarico. Sveta Kunigunda je bila prva cesarica, ki z vladarskim nazivom ni bila okronana le kot cesarjeva žena, temveč je bila kot cesarica dejansko enakovredna cesarju. Bila je njegova svetovalka v političnih odločitvah. Globoko verna zakonca sta ustanovila številne cerkve in samostane ter močno podpirala duhovščino. Henrik II. je leta 1008 ustanovil Bamberško škofijo,[2] v tamkajšnji stolnici pa sta tudi oba pokopana. Papež Inocenc III. ju je leta 1200 razglasil za svetnika, o njunem življenju pa so se spletle številne legende; najbolj znana je tista o besedah Henrika II., ki naj bi jih na svoji smrtni postelji izrekel cesaričinim luksemburškim sorodnikom: »Ženo vam vračam takšno, kot sem jo prejel.« Se pravi, da nista konzumirala zakona. V arhivskem gradivu Velenjskega gradu sta zabeleženi dve na grad primoženi Kunigundi, vendar pa nobena nima povezave z letnico 1469. Vsekakor tudi zapisana letnica ni pristna, saj je zapisana v sodobnih arabskih številkah. Pristna štirica bi morala biti zapisana v obliki pentlje. Lahko le ugibamo, zakaj je prav tista letnica na peči, kdo jo je zapisal in kdaj.[3]
[1] V virih je ime Kunigunda pri nas izpričano v 12. stoletju. Janez Keber, Leksikon imen : Izvor imen na Slovenskem, Mohorjeva družba Celje, 1996, str. 292.
[2] Bamberška škofija je imela svojo posest v Mežiški dolini, upravljala pa jo je iz središča v Guštanju, kjer je stal upraviteljev dvor. Tone Ravnikar, ustni vir, Velenje, 2. 8. 2020.
[3] Tone Ravnikar, ustni vir, Velenje, 2. 8. 2020
