Zanimivi Izolani: Eta Val

Eta Val, učiteljica in modna oblikovalka, se je rodila 10. januarja 1940 na haloškem bregu Slatina, v današnji občini Cirkulane Ptuj, kjer je končala tudi osnovno šolo. Njeno otroštvo je bilo zaznamovano z grozotami druge sv. vojne. Leta 1955 je odšla na učiteljišče v Mursko Soboto ter bivala v internatu, ki je bil odprt v bivšem Leonišču. Med šolanjem ji je velike težave povzročala madžarščina, pa tudi prekmurščine ni dobro razumela. Namesto telovadbe so dekleta vse ure pomagale gimnazijcem graditi igrišče. V štirih letih je v novem okolju med toplimi Prekmurci stkala mnogo lepih spominov in naučila se je njihovega narečja do potan-kosti, tako, da je v njem uživala in večkrat tudi na odru učiteljišča nastopala. Peto leto šolanja je bilo posvečeno praktičnemu delu in nastopanju v razredu na šoli, kjer je bila sprejeta na praktično ocenjevanje. Vrnila se je na šolo v Cirkulane, kjer je uspešno zaključila prakso in šolanje in bila leta 1960 sprejeta kot pripravnica učiteljica v prvem razredu. Tu je spoznala svojega moža, mladega tržaškega Slovenca in leta 1962 sta se preselila v Koper. Kot zdravnik anesteziolog je hitro dobil službo in trosobno stanovanje. Za Eto pa službe ni bilo, prej je morala zaključiti trimesečni tečaj italijanščine. Štirinajst dni je na skrivaj delala na koprski pošti. Nato je bila za eno šolsko leto sprejeta kot pripravnica na koprsko osnovno šolo. Leta 1964 je zanosila, rodila in doživela popoln zlom imunskega sistema z ohromelostjo telesa za dve leti ter kasnejšo diagnozo skleroza multipleks. Po enem letu in pol bolezni je ostala sama z otrokom, brez stanovanja in brez službe. Življenje je morala vzeti v svoje roke. Začela je delati na sebi. Vpisala se je na program duhovnega opismenjevanja Gama, ki je predhodnica današnje Duhovne univerze. Začela je meditirati in se počutiti boljše. Dobila je dobro službo na takratni SDK in stanovanje, tako da je lahko normalno zaživela. Po več kot desetih letih službe je leta 1978 na pobudo angleške prijateljice Jeffe Penkava Ciglič odprla svoj lastni butik v Izoli, leta 1980 pa je vpisala še dopisni študij za modno oblikovalko v Milanu, ki ga je zaključila leta 1988. Butik je kljub invalidnosti s polovičnim delovnim časom vodila do leta 2004. Imela je veliko modnih revij po portoroških hotelih. V  Metropolu jo je za božič leta 1985 opazil veliki italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani. Njega so na takratni modni reviji pritegnili poslikani unikati. Pet let je sodelovala z njim, kar ji je omogočilo dokončanje šolanja v Milanu in pa dejavno vlogo na modnih revijah po Italiji. Vse poslikave so bile nare-jene v retuša tehniki na tekstilu in prav ti unikatni izdelki so dali poseben pečat njenemu delu. Te umetnine so bile toliko bolj iskane in cenjene, ker so bile redke. V času razcveta svoje de-javnosti je oblačila mnoge pomembne ljudi iz takratne domovine, pa tudi nekatere iz tujine. Veliko maturantk, diplomantk, nevest in drugih, ki so potrebovale oblačilo za posebno prilož-nost, je oblekla. Sponzorirala je in oblačila člane raznih športnih in kulturnih društev v Izoli. Danes se Eta ne ukvarja več s tekstilom. Izobražuje se v neformalnih programih, ki se tičejo kulture in umetnosti, duhovnosti ter zdravega, uravnoteženega življenja in gibanja. V vsakem trenutku želi živeti polno in zadovoljno. Ukvarja se tudi z numerologijo, telovadi, bere, medi-tira. Včasih se ji zgodi tudi kaj nenavadnega, skoraj čudežnega.
Včasih bi se lahko komu zazdelo, da se je svobodomiselna in napredna  Eta prezgodaj rodila. Vsaj veliko stvari je delala pred časom. Tako je leta 1970 ustanovila Naturistično društvo O-bala ter organizirala mednarodni kongres naturistov treh dežel: Jugoslavije, Italije in Avstrije.

Pripravila Špela Pahor