Gost 17. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« je bil Mirando Lovrečič.
Mirando Lovrečič je glasbenik, ki še danes, po petdesetih letih igranja, vzame v roke trobento, do upokojitve pa je dolgih 34 let vihtel dirigentsko palico v Izolskem pihalnem orkestru.
Rodil se je v vasi Labor. Dve leti se je v glasbeni šoli učil teorijo, s trinajstimi leti pa je pod vodstvom profesorja Vlada Prinčiča začel igrati trobento. Najprej je igral pri laborski godbi, dokler ni bil vpoklican k vojakom. V vojski se je učil igranja na pozavno. Po končanem vojaškem roku se je s trebuhom za kruhom odpravil v Izolo. Kmalu se je povzel na mesto dirigenta izolske godbe. Rad igra domače istrske pesmi, pa tudi slovenske narodne. Tudi njegovi otroci in vnuki so glasbeniki. Po upokojitvi se je pridružil godbi iz vasi Boršt.
Rodil se je v vasi Labor. Dve leti se je v glasbeni šoli učil teorijo, s trinajstimi leti pa je pod vodstvom profesorja Vlada Prinčiča začel igrati trobento. Najprej je igral pri laborski godbi, dokler ni bil vpoklican k vojakom. V vojski se je učil igranja na pozavno. Po končanem vojaškem roku se je s trebuhom za kruhom odpravil v Izolo. Kmalu se je povzel na mesto dirigenta izolske godbe. Rad igra domače istrske pesmi, pa tudi slovenske narodne. Tudi njegovi otroci in vnuki so glasbeniki. Po upokojitvi se je pridružil godbi iz vasi Boršt.
Pripravila Špela Pahor
