Leta 1932 je na glavnem kolodvoru začel delovati Kolodvorski misijon, ki je bil kot posebna socialna ustanova zadolžen za varstvo potujočih deklet in žena, zlasti tistih, ki so prihajala s podeželja v mesta, da si poiščejo službo in drugo socialno pomoč.
Kolodvorski misijon je bil 1. aprila 1932 ustanovljen v okviru Slovenske krščanske ženske zveze. Kolodvorski misijoni so delovali tudi v drugih večjih mestih, zlasti na pomembnejših železniških križiščih po Evropi: v Franciji, Holandiji, Nemčiji, Avstriji pa tudi v Angliji. Mednarodni sedež Kolodvorskega misijona pa je bil v Švici, kjer je najprej začel delovati. Tudi ljubljanski Kolodvorski misijon je bil povezan s to mednarodno organizacijo za varstvo deklet pod imenom »Association catholique internationale des Oeuvres de Protection de la Jeune Fille«.
Sprva je imel Kolodvorski misijon svojo posvetovalno pisarno v palači Vzajemne zavarovalnice v pritličju na Masarykovi cesti št. 12, kasneje v Pražakovi št. 8. Misijonu so pri delu pomagali Slovenska krščanska ženska zveza, njeni pozivi v glasilu Vigred, zadruge, društva in posamezniki, Poselska zveza pa je odstopila zavetišče Marijin dom v Kotnikovi ulici 8. Zavetišče je predvsem nudilo prenočišča za dekleta, prek posredovalnice Poselske zveze pa je Kolodvorski misijon ženskam priskrbel nekaj služb. Naloge Kolodvorskega misijona so se vedno bolj nabirale, saj je moral pravno in na druge načine svetovati ženskam, ki so se izseljevale, pa tudi tistim, ki so se vrnile domov. Kolodvorske pomočnice, ki so prve prihajale v stik s pomoči potrebnimi, so bile zelo prizadevne. S pomočjo so se izkazale tudi leta 1941, ko je okupator preganjal prebivalstvo z domov.
Na tem mestu naštejmo še nekaj zanimivosti iz zgodovine glavne železniške postaje:
– Zadnji dan septembra 1857 so Kmetijske in rokodelske novice poročale o velikem požaru, ki se je razvnel v nedeljo ob pol osmi zvečer. Tako je gorelo, da je bila stran Ljubljanskega gradu, ki je gledala proti kolodvoru, vsa razsvetljena. K sreči je popoldanski veter proti večeru pojenjal in pomoč je hitro prišla.
– 20. januarja 1858 so Kmetijske in rokodelske novice poročale o svečani in častni ceremoniji za pokojnim maršalom Radeckim (Jan Josef Vaclav Radecky, 1766 – 1858), Pokojnega so v soboto pripeljali z vlakom v Ljubljano, nato pa je vlak odpeljal dalje. Od njega, ki je bil častni ljubljanski meščan, so se poslovili predstavniki vseh stanov, deželni poglavar, ljubljanski škof, mestna gosposka in vojaški poveljniki ter številni meščani. V ponedeljek je v stolnici potekala črna maša.
– 20. maja 1898 so Kmetijske in rokodelske novice poročale o prihodu novega ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča v Ljubljano, kamor ga je pripeljal tržaški hitri vlak. Petkratni strel z Gradu je ob pol dvanajsti uri naznanil prihod pomembnega vlaka. Že 16. maja tega leta so se bili verniki na južnem kolodvoru poslovili od tedanjega knezoškofa Jakoba Missie.
– 17. junija 1915 so v Domoljubu poročali o prihodu 400 italijanskih vojnih ujetnikov in dveh častnikov na ljubljanski kolodvor. Večina je pripadala 30. italijanskemu polku, nekaj pa je bilo bersaglierov. Večina so bili to mladi fantje iz Neaplja (Neapolitanci), stari med 17 in 23 let, ki so jih naši vojaki ujeli med prestopanjem na vzhodni breg Soče po postavitvi mostu.
– Med prvo svetovno vojno je na ljubljanskem glavnem kolodvoru delovala okrepčevalna postaja za ranjene in bolne vojake. Glasbena matica je 8. 4. 1916 v hotelu Union priredila dobrodelni koncert, kjer so zbirali sredstva za delovanje postaje.
– 21. novembra 1929 so se v Ljubljani množično poslovili od gospoda Matija Dolničarja, ki je bil nekaj let tudi vodja restavracije na ljubljanskem kolodvoru, še prej pa je delal v restavraciji na trboveljski železniški postaji in v gostilni Keršič v Šiški. Bil je dejaven tudi v Sokolu in Ciril-Metodovi družbi. Izhajal je iz gostilničarske družine.
– 21. septembra 1930 je bil pred ljubljanskim kolodvorom veličastni sprejem zastave 40. pešadijskega polka. Tednik Ilustrirani Slovenec in revija Ilustracija sta objavila fotografije tega dogodka.
