Poleg knjižničarstva je bil aktiven tudi v zasebnem življenju.
Že kot mladenič je sodeloval pri Gorski straži (ustanovljena leta 1954). Zamišljena je bila kot samostojna naravovarstvena organizacija, s pooblastili naravovarstvenega nadzora. Sprva je bila v domeni tabornikov, pozneje, leta 1957, so jo prevzeli planinci. V praksi je to pomenilo, da je skrbela za ohranjanje rastlinstva in cvetja v visokogorju. Pintarič je bil tudi soavtor dveh priročnikov o Gorski straži.
Za mlade in njihovo mladostno energijo mu ni bilo škoda časa
Ko si je ustvaril družino, je hodil v gore samo še za dušo, ni bil pa več aktiven stražar. Vzporedno je bil aktiven pri Taborniški zvezi Slovenije, deloval je v organih slovenske taborniške zveze, sodeloval je pri večini taborniških aktov in bil urednik revije Tabor. Ob ustanovitvi Združenja slovenskih skavtinj in skavtov leta 1990, je pomagal pri ureditvi njihovega pravno formalnega statusa. Od leta 1993 do 1996 je bil član izvršnega odbora skavtov.
Natančen in dosleden človek
Domači se ga spominjajo kot natančnega in doslednega človeka, kar se je izkazovalo na vseh področjih njegovega življenja in udejstvovanja. Menil je, da so pravila in načela za vse enaka in od tega ni odstopal. Še kot mladenič, član Gorske straže, ni dovolil, da bi kdorkoli odnašal rastline iz visokogorja, ne glede na to, kako pomemben in ugleden je bil. Tudi profesorji, ki so imeli v Narodni in univerzitetni knjižnici (pre)dolgo izposojeno študijsko literaturo, so jo morali na njegovo pobudo vrniti, da so jo lahko spet uporabljali študenti. Tega ni bilo lahko doseči, ampak Ivu je z njegovo vztrajnostjo uspelo.
“Če imaš vrt in knjižnico, imaš vse kar potrebuješ”
V Mestni knjižnici na Dvornem trgu, kjer je bil Ivo Pintarič direktor, bibliotekar in pravnik, so bile na steni napisane naslednje besede: Če imaš vrt in knjižnico, imaš vse kar potrebuješ. Te besede bi, parafrazirane, prav lahko uporabili za Iva: ker je imel gore in knjižnico, je imel vse kar je potreboval. In samo človek, ki ima vse, kar potrebuje, lahko tako pozitivno in uspešno deluje v svojem poklicnem in zasebnem življenju.
Viri in literatura:
PINTARIČ, Ivan. Pripravništvo v bibliotekarski stroki. Knjižnica, 24(1980)1-4, str. 54-62.
PRAZNIK, Anton. Ivan Pintarič (1930 – 2010). Knjižnica, 54(2010)4, str. 177–180.
SIMONČIČ, Tone. Ivo Pintarič. Tabor: taborniška revija, 32(1988)2, str. 59.
Osebna pričevanja družine Pintarič, Ljubljana: žena Rozalija, hči Maja in sin Miha, maj 2024.
