Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani poseduje obsežen arhiv negativov na steklih, ki prikazujejo različna področja Slovenije in tematsko zajemajo širok spekter motivov. Zaradi boljše preglednosti zbirke so negativi glede na le-te tudi razdeljeni na posemezne sklope oziroma podzbirke.
Uporaba slikovnega gradiva kot vira v geografiji
Slikovno gradivo je lahko izvrsten vir za spoznavanje pokrajine in njene preobrazbe. Velikokrat ima dokumentaren značaj, saj lahko natančneje izpričuje dejanske razmere kakor še tako dober opis. Argumentira nam določene trditve, služi kot dopolnitev kartografskih prilog, pomaga pri ustvarjanju vtisa o pokrajini ali pojavu, služi kot pomoč pri orientaciji. Zelo pogosto si z njegovo pomočjo pomagamo pri rekonstrukciji nekdanje podobe pokrajine in pri ugotavljanju sprememb, npr. v rabi tal, razvoju naselij, prometnih komunikacij, načina obdelovanja ipd.
Slikovno gradivo pa ni samo realna podoba (fizičnega) sveta v določenem času in prostoru, ampak se da iz njega razbrati veliko več. Je tudi odraz avtorjevih osebnih, družbenih in širših zgodovinskih razmer v katerem je nastalo. Slike z različnimi načini upodabljanja ljudi in krajev močno poudarjajo pogled avtorja na tematiko, ki jo predstavljajo. Da bi predstavljeno na slikah bolje razumeli in pravilno interpretirali, moramo poznati tudi širši osebnostni in družbeni okvir, v katerem je slika nastala oziroma poznati ozadje njenega nastanka. Slike so zato le deloma prikaz realnega stanja, ampak nosijo v sebi tudi pogled avtorja in družbenega sloja (socialne skupine), ki ji pripada. Uporaba slike kot vira je v geografiji koristna, vendar potrebujemo tudi v tem primeru, podobno kakor tudi pri drugih virih, veliko metapodatkov o njej. Med te sodijo družbeni kontekst, v katerem je nastala, saj le tako lahko razumemo tisto, kar slika zaobjema in tudi tisto, kar je ostalo izven nje.
(Besedilo o uporabi slikovnega gradiva kot vira v geografiji pripravil: izr. prof. dr. Darko Ogrin)
