Števan se je rodil 29. julija 1882 v Bratoncih v številni (kot četrti otrok) in narodno zavedni družini. Če se ozremo v zgodovino, je bilo v tistem času Prekmurje pod okriljem ogrskega dela države, gospodarstvo je bilo nerazvito, grozilo je pomadžarjenje in tudi sicer je v pokrajini vladala revščina. Skratka, skrajno neugodne razmere za kakršenkoli napredek, a vendarle so nekateri zavedni možje začeli uresničevati svoje ideje in se boriti za boljši jutri … tako tudi Števan Kühar.
Osnovno šolo je končal v Beltincih, nakar se je najprej prav tam pri mojstru Novaku izučil za krojača in šele zatem nadaljeval šolanje. Leta 1898 se je vpisal v meščansko šolo v Dolnji Lendavi, ob tem pa se je zasebno učil tudi latinščino, saj je bila ta pogoj za nadaljevanje šolanja na gimnaziji. To je obiskoval in končal v Véliki Kaniži, po maturi pa se je odločil za študij bogoslovja v Szombathelyju, a mu je bolezen preprečila, da bi svoje poslanstvo tudi dokončal. Le po dobrih dveh mesecih študija je moral bogoslovje opustiti, kajti zbolel je za jetiko. Preselil se nazaj domov, se zdravil v raznih zdraviliščih (Gleichberg, Grad na Goričkem, Graz in drugje) in kljub bolezni hodil po domači pokrajini ter zapisoval dragoceno ljudsko izročilo, ki je pomemben del kulturne dediščine. Tako vse do 24. septembra 1915, ko je v naročju matere izdihnil.
Kljub kratki življenjski in ustvarjalni poti se je zapisal globoko v slovstveno zgodovino Prekmurja, saj ga je povsem osvojilo ljudsko izročilo, ljubezen do domovine, do slovenske zemlje.
Literatura:
Novak, V. Števan Kühar. V Črensovcih: Vredništvo Marijinoga lista, 1932.
Novak, V. Števan Kühar. V: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 171-173.
Novak, V. (ur.) Ljudsko izročilo Prekmurja / [zapisal Števan Kühar]. Murska Sobota. Pomurska založba, 1988.
V spomin Števana Kühara. Novine: glasilo Slovenske krajine, 1932 (31. julij).
