Janez Marentič, po očetu Belokranjec iz Boginje vasi pri Metliki, se je rodil v Clevelandu (ZDA) 20. 10. 1910. Tako oče, kot tudi mati sta bila delavca, ki sta prišla v Ameriko ”s trebuhom za kruhom”.
Ko je oče zbolel za tuberkulozo se je družina vrnila v domovino, kjer je oče kmalu umrl, za njim pa še mati. Janeza pa je pod svoje okrilje vzela njegova teta.
Žarek upanja je za mladega Janeza posvetil, ko je podzemeljski župnik Valerijan Učak podprl njegovo šolanje z namenom, da se kasneje napoti na študij bogoslovja. Toda po končani gimnaziji v Ljubljani se je Marentič odločil za študij agronomije v Zagrebu in 1934 diplomiral. V Zagrebu se je pridružil levičarskemu in revolucionarnem gibanju in svoj čas posvetil spoznavanju marksizma. Te ideje je širil tudi po Beli krajini. Na njegovo pobudo so 1932 v vasi Mlake pri Podzemlju osnovali prvo partijsko celico v Beli krajini. 1937 se je Marentič udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije (17. in 18. aprila) na Čebinah.
Kot zanimivost je na sliki ustanovnega kongresa Marentič postavljen diametralno Edvardu Kardelju, s katerim se nista posebej dobro razumela.
Že kot človek je imel Marentič, zaradi svojega kritičnega odnosa in odkritosti, težave s predvojno oblastjo, kot tudi z nekaterimi vodilnimi slovenskimi komunisti.
Ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo je bil Marentič v Beogradu. V tem času je že bolehal za tuberkolozo, kljub temu je bil eden glavnih organizatorjev OF v Beli krajini. Toda bolezen ga je ustavila in kljub zdravljenju je 28. 9. 1942 umrl v Ljubljani, star komaj 31 let.
Marentič je bil dejaven tudi na področju znanstvenega dela, katerega izsledke je objavljal v legalnem, kot tudi ilegalnem časopisu. Največ časa je posvetil kmetskemu vprašanju. Skupaj s tastom dr. Jankom Šlebingerjem (slovenski bibliograf) je izdal Bibliografijo Slovenske kmetijske literature. Kot njegovo največje delo pa štejemo knjigo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, ki je v knjižni obliki izšla po njegovi smrti, leta 1957.
V spomin nanj je Občinski odbor zveze borcev Črnomelj 11.10.1975 odkril doprsni kip, delo kiparja Zdenka Kalina, ki stoji pred stavbo nekdanje Gimnazije in kasneje Dijaškega doma Črnomelj (Ulica Otona Župančiča).
Zavod za varstvo kulturne dediščine to spominsko obeležje vodi pod EŠD: 14285.
