Litijsko hribovje je izjemno bogato z rudo, zato se je rudarska dejavnost pričela že v železni dobi. V vsej zgodovini delovanja rudnika ga je imelo v lasti več lastnikov, rudarjenje pa je bilo večkrat prekinjeno, zaključeno pa leta 1965, ko so rudarske raziskave pokazale, da nizka vsebnost kovin v rudi ne omogoča več rentabilnega odkopavanja.