V preteklosti so bili vodnjaki v Lovrencu na Pohorju zelo pomemben vir vode. Vodo iz vodnjakov so uporabljali za kuhanje, pranje, pitje, umivanje, za napajanje živine itd. Z večanjem števila prebivalcev se je povečalo onesnaževanje okolja in s tem tudi podtalnice, iz katere so se in se polnijo vodnjaki. S postopno izgradnjo vodovodnega omrežja so vodnjaki počasi izgubljali svojo vlogo. V kraju vodnjakom pravijo tudi »štepihi«. Krajani so jih sčasoma opuščali in zasipavali. Ohranili so se v majhnem številu predvsem tam, kjer vodo iz njih uporabljajo še danes. V zadnjih letih pa so krajani izkopali tudi nekaj novih vodnjakov. Danes vodo iz vodnjakov uporabljajo za zalivanje vrtov in zelenic. Zanimala nas je − kot tudi vse lastnike vodnjakov − kvaliteta vode, ki se nahaja v obstoječih vodnjakih. V raziskovalni nalogi smo kot raziskovalno metodo uporabili eksperiment. Pri analizi vode iz vodnjakov smo uporabili kovček za analizo vode Aquanal. Z njegovo pomočjo smo vsakemu vzorcu določili pH, trdoto vode glede na vsebnost Ca/Mg soli, prisotnost fosfatov, nitratov, amonijaka in nitritov. Vsak dobljen vzorec vode iz vodnjaka smo analizirali trikrat, in tako zmanjšali možnost napake pri samem postopku analize. Ugotovili smo, da je voda iz vodnjakov, ki se nahajajo v bližini strnjenih naselij, precej bolj onesnažena, kar je tudi delno potrdilo našo hipotezo. Zanimivo je tudi, da nekateri vodnjaki precej izstopajo po onesnaženosti z določeno snovjo. S pomočjo analiz vode iz vodnjakov smo prišli tudi do rezultata, kje v Lovrencu je podtalnica najbolj onesnažena.