Ob starših Francu in Francki Baša s Topolca so se Vencetovi otroci zbrali in skupaj s svojimi družinami proslavili njuno zlato poroko.
Starša sta imela deset otrok, šest deklet in štiri fante. Življenje jima ni bilo naklonjeno. Oče Franc je bil poklican na rusko bojišče Galicijo in doma pustil mlado ženo s tremi otroki. Ko se je po letih ujetništva vrnil domov so ga takoj poklicali na fronto tokrat na italijansko. Tudi s tega bojišča se je srečno vrnil domov. Družina se je povečala še za šest članov. Vsi so bili vzgojeni v narodnem duhu zato ni bilo dileme glede opredelitve v drugi vojni. Vsi fantje so bili partizani, dekleta pa aktivistke, tudi zaprte in na očeh domobrancev.
Na sliki: V prvi vrsti z leve najmlajše sestre Majda, Vilma in Stana, poročila s e je z Bistričanom Jankom Samso, ki je kot ujeti partizan bil odpeljan v Mathausen.
V zadnji fantovski vrsti: Viktor (borec Notranjskega odreda), Pepi borec v 14. diviziji, ujet pri Senovem in odpeljan v Dachau), Franc se je vključil v 3. Prekomorsko brigado. Bojna pot ga je vodila čez celo Dalmacijo z neštetimi boji. Najstarejša Marija je morala iti služiti v Trst in tako pomagati preživeti družini doma. Pavlina, se je poročila z vaščanom Poldetom Mežnarjevim, ki je padel na Dolenjskem kot borec Gubčeve brigade. Slednja je Anica, poročila se je s Francem iz sosednje vasi Mereče, ki se je s prekomorci vrnil osvobajati domovino. Tudi sin Stanko je preživel vojno pri partizanih, bil je komandir »relejne postaje« P-2a na Preložah v Brkinih. Žal je takoj po vojni še kot partizan doživel hudo prometno nesrečo in po posledicah leta 1947 umrl.
V sredi slike sta starša, doživela sta lepo starost in v šestdesetih letih preminila. (vč)
