Na trgatvi se je vselej zbrala pisana druščina. Na pomoč so prihajali tudi sorodniki iz večjih mest. Včasih jih je bilo toliko, da so nekateri morali prespati na seniku. Med delom so se pogovarjali in si prepevali. Trgali so v brente, nato pa grozdje dali v lesene sode, ki so jih konji vlekli domov v Župečo vas, saj pri vinogradu v Belinju niso imeli kleti (kevdra).
Fotografijo je prispevala Mateja Kus, zapisali pa smo spomine njene stare mame Zofije Zidar, rojene Kerin.
