Goriška knjižnica Franceta Bevka se je v okviru nalog osrednje območne knjižnice s sodelovanjem Mestne knjižnice in čitalnice Idrija in sofinanciranjem Ministrstva za kulturo RS vključila v projekt digitalizacije dragocenega knjižničnega gradiva. Digitalizirala je časopis Kaplje in ga v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani objavila na spletnem portalu dLib.si.
Leta 1966 so v Idriji začele izhajati Kaplje – revija, ki je postavila na prvo mesto demokracijo in slovenstvo, poudarjala vrednote narodne biti in tradicije ter bila zaradi tega v vodilnih krogih ožigosana kot nacionalistična. Razglašala je idejo pluralizma na vseh področjih človekovega življenja in tako širila prostor svobode mišljenja in ustvarjanja. Ker so avtorji zagovarjali svobodo izražanja, je vladajoča elita v Kapljah videla politično glasilo, ki ima najbrž zveze z gnilim kapitalizmom in emigrantskimi skupinami. Vendar, kot pravi dr. Jože Felc, eden glavnih soustvarjalcev revije, ta »nikoli ni imela namena biti prekucuška v političnem in ne ekstremno avantgardna v umetniškem smislu. Bila je spontan izraz kritične ustvarjalnosti in duhovnega bogastva mladih ljudi, ki so čutili utopičnost vizije o nekakšni brezrazredni, a duhovno izpraznjeni družbi kot utvaro, velikokrat kot nasilje nad notranjo, elementarno človekovo dragoceno enkratnostjo.« (Kaplje – 20 let pozneje, 1992, str. 5)
Kaplje, ki so bile sprva skromno literarno in kulturno družbeno glasilo, so postale »magnetna privlačna točka, ki privablja oporečnike in iskrene umetnike, mnoge začetnike, pa tudi imenitna imena …« (Pavšič, T.: Idrijske Kaplje so bile glas poguma. V: Delo, 30. 12. 1992, str. 13). Dejstvo je, da so bili »kapljaši« v svojem kraju, v svoji domovini in v svojem času drugačni. In ker je drugačnost vedno nekaj vznemirljivega, motečega, je nujno obsojena na nasprotovanje in propad. Tako so tudi Kaplje leta 1972 s 26. številko prenehale izhajati. Režim, ki se je bal lastne sence in vsepovsod prežal za sovražniki, je po sedmih letih izhajanja sicer dosegel samoukinitev Kapelj, vendar jih je s tem nehote tudi ovrednotil in potrdil njihovo zgodovinsko vrednost.
Pripravila: Andreina Troha Jejčič
