7. julija 1907 se je v Divači rodila »Ida« Kravanja (tudi Ita Rina, Tamara Djordjević), slovenska filmska igralka

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
7. julija 1907 se je v Divači rodila »Ida« Kravanja (tudi Ita Rina, Tamara Djordjević), slovenska filmska igralka. Umrla je 10. maja 1979 v Budvi.

Ida Kravanja se je rodila v Škrateljnovi hiši, v kateri je danes Muzej slovenskih filmskih igralcev. Oče Jožef Kravanja je bil iz Bovca, mati Marija, rojena Marka, pa iz Loga pod Mangartom. Idin oče je bil kot večina prebivalcev Divače, tedanjega pomembnega železniškega križišča, zaposlen na železnici. Ko je bila Ida stara leto dni, je dobila sestrico Danico. Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 se je družina Kravanja preselila v Ljubljano. Najprej so stanovali v Šiški, leta 1919 pa so se preselili v Rožno dolino. Za osmi rojstni dan je dobila od očeta v dar knjigo Otroško gledališče in ta jo je povsem prevzela, odkrivala je nov svet. (Tarman 1991, 60). Ida je končala Tretjo mestno ljudsko šolo in se leta 1919 vpisala na dekliški licej. Ni bila preveč dobra učenka, tretji razred je ponavljala, četrtega pa najbrž sploh ni naredila. Že v gimnaziji je redno obiskovala gledališke in filmske predstave ter sanjarila o tem, da bi postala gledališka igralka ali plesalka. Po očetovi smrti leta 1926 so živeli bolj skromno. Mati je oddajala sobe študentom, Ida pa se je zaposlila v banki.

Konec oktobra leta 1926 je v Slovenskem narodu izšel razpis za lepotno tekmovanje, ki ga je prirejala ameriška distribucijska družba Fanamet. Zmagovalka naj bi dobila bogato nagrado in filmski angažma v Ameriki. Ker se je Ida razvila v pravo lepotico, so jo prijateljice prijavile in izbrana je bila med sedem najlepših kandidatk.
Čeprav na lepotnem tekmovanju ni zmagala, je le-to povzročilo usoden preobrat v njenem življenju. Eden od lastnikov kinematografa Balkan Palace v Zagrebu je njene fotografije posredoval filmskemu producentu Petru Ostermayrju v Berlin (Kertersen v Nedič 2007a, 12), od koder je prišla ponudba za poskusno snemanje, ki jo je Idina mati jezno zavrnila.
Ida si je zelo želela uresničiti svoje dekliške sanje, zato se je odločila, da bo odšla od doma brez materinega privoljenja. Pobegnila je v filmsko Meko Berlin.
Tam je doživela velik vzpon med filmske zvezde, kakršnega ni presegla še nobena slovenska filmska igralka, še več, celo v Evropi je malo takšnih zvezd. Vse do leta 1931 je Ita Rina igrala celo paleto različnih vlog, omenjenega leta pa je prekinila z igralsko kariero in se odločila, da se bo poročila ter se posvetila družinskemu življenju.
Prestopila v pravoslavno vero in dobila še tretje ime – Tamara. 19. aprila 1931 se je v cerkvi v Beogradu poročila z inženirjem Miodragom Đorđevićem, ki je v tistem času študiral elektrotehniko v Berlinu. Njena nenadna odločitev za poroko je široko odmevala po Evropi.
Hčerka se spominja, da je Ita Rina rada zapravljala veliko denarja za pohištvo, preproge, porcelan in drugo. (Bončina 2007a, 49). Kot pripoveduje hčerka Tijana, je imela Ita Rina moža zelo rada. Pripoveduje tudi o vojnih časih, v katerih, pravi, se je mati resnično izkazala. »Postala je glavna preskrbovalka družine, prinašala je živila, nosila vreče moke kar okoli vratu, kupovala, barantala, se zadolževala in celo kaj pretihotapila preko mej, s čimer je zelo veliko tvegala. Sčasoma je prodala tudi ves svoj nakit in druge vredne stvari.«
Ko se je vojna končala, si je Ita Rina še ponovno želela na filmska platna. Kmalu po svojem zadnjem filmskem nastopu pa se je upokojila. Ker je vse življenje bolehala za astmo, se je odločila, da preživi svoje zadnje dni ob črnogorskem primorju. Zadnja leta življenja je negovala moža, ki je bolehal za sklerozo. Umrla je v Budvi med napadom astme 10. maja 1979. Pokopali so jo v Beogradu.

Filmi:
1960 – Vojna (Rat),
1939 – Trgovci z dekleti (Zentrale rio),
1937 – Princesa koral (Die korallenprinzessin),
1935 – A življenje teče dalje (…a živote jde dal),
1933 – Erotikon /zvočna verzija/,
1932 – Fantom Durmitorja (Das Lied der schwarzen Berge),
1930 – Valovi strasti (Wellen der Leidenschaft),
1930 – Obešenjakova Tončka (Tonka Šibenice),
1929 – Pomlad se budi (Fruhlings Erwachen),
1929 – Sramota (Hanba),
1929 – Erotikon,
1928 – Zadnja večerja (Das letzte Souper),
1928 – Revica sužnja (Die kleine Sklavin),
1928 – Plesalec (Der Tanzstudent),
1928 – Hotelska podgana (Liebe und Diebe),
1927 – Dva pod nebesnim sklonom (Zwei unterm Himmelszelt),
1927 – Vsakdo mora imeti malo prijateljico (Eine kleine Freundin braucht ein jeder Mann),
1927 – Izgubil sem srce na Savi (Wochenendzauber),
1927 – Prebrisana Berlinčanka (Die raffinierteste Frau Berlins),
1927 – Kar zamolče otroci svojim staršem (Was Kinder den Eltern verschweigen).