Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik.
Umrl je 14. julija 1795 v Ljubljani.
Med leti 1767-73 je obiskoval jezuitsko gimnazijo v Ljubljani. Verjetno je obiskoval še humanistčne razrede. Leta 1776 je vstopil v stiški samostan in ga po dveh letih zapustil. Odšel je na Dunaj. Tam je med leti 1778-80 poslušal predavanja J. Sonnenfelsa o finančnih, policijskih in trgovskih vedah. Sprejel je njegov motto: »Manj besed, a več stopinj!«
Po vrnitvi v Ljubljano je bil med leti 1781-83 škofijski arhivar v Ljubljani pri škofu K. J. Herbersteinu. Nato je bil protokolist pri kresiji.
Vsaj od leta 1781 dalje je bil član prerodnega krožka, ki se je zbiral okrog barona Zoisa. Zois mu je bil mentor in mecen.
Bil je dejaven pri obnovitvi Academie operosorum. Imel je govor na otvoritveni slovesnosti. V govoru se je zavzel za iskanje resnice in svobodo mišljenja.
Kot visok deželni uradnik si je sedem let prizadeval za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. 24. aprila 1784 je spisal Spomenico za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Iz njegove pobude je v Ljubljani leta 1791 nastala licejska knjižnica, predhodnica NUK-a.
Od leta 1786 dalje je bil šolski komisar v ljubljanskem okrožju. Moral se je zelo potruditi. V treh letih je v ljubljanskem šolskem okrožju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol, za kar je bil leta 1789 pohvaljen od gubernija. Zavzemal se je tudi za izboljšanje pouka ter za boljši gmotni položaj in boljšo izobrazbo učiteljev. Uspelo mu je ustanoviti ljubljanski študijski konsens, obliko avtonomije ljubljanskih višjih šol – liceja, gimnazije in normalke. Prizadeval si je za obnovo leta 1785 ukinjenega filozofskega študija na liceju. Od leta 1791 dalje je bil tajnik kranjskega deželnega glavarstva.
Linhart je bil prvi izraziti meščan v slovenski kulturi in pionir pri vsaj treh področjih svojega delovanja: zgodovinopisju, gledališki umetnosti in dramatiki.
Svojo prvo igro Miss Jenny Love je napisal leta 1780. Posvetil jo je grofu Janezu Nepomuku Jakobu Edlingu. Prvič je bila uprizorjena leta 1967 ob stoletnici Dramatičnega društva v Drami SNG v Ljubljani.
Večinoma v času, ko je bil na Dunaju je napisal pesniški almanah Blumen aus Krain. Almanah je združeval različne literarne oblike, poezijo, prozo, dramske prizore, prevode. Vse dosegljive izvode dela je kasneje pokupil in jih uničil.
Od leta 1784 dalje je pisal zgodovino Kranjske, ki je izšla v Ljubljani v dveh delih pod naslovom »Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije«, prvi leta 1788, drugi pa leta 1791. S tem delom je Linhart uveljavil slovensko zgodovinsko koncepcijo, tj. proučevanje in obravnavanje zgodovine Slovencev kot narodnostne celote.
V drugi polovici osemdesetih let si je prizadeval za ustanovitev meščanske Družbe prijateljev gledališča. Zanjo je priredil igro dunajskega dramatika J. Richterja Die Feldmühle in jo naslovil Županova Micka. Izšla je v Ljubljani leta 1789 z letnico 1790. Prvič je bila urpizorjena 28. decembra 1789 na odrskih deskah Stanovskega gledališča. Leta 1790 je po igri francoskega dramatika C. de Beaumarchaisa Le mariage de Figaro ou la folle journee priredil in izdal tudi igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki je bila prvič uprizorjena v revolucionarnem letu 1848 in sicer 6. in 9. januarja v Novem mestu.
Linhart si je v Ljubljani sezidal hišo pod gradom. Po njegovi smrti je vdova hišo prodala in se z otroci preselila na Dunaj.
https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/linhart-anton-tomaz/
Prispevala: Mestna knjižnica Kranj
