Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. marca 1909 so celjski Sokoli začeli s telovadbo v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma.
Telovadba je bila ena najpomembnejših prvin sokolstva. V Celju so to športno zvrst sprva gojili v telovadnici okoliške šole, ki pa je kmalu postala pretesna in neustrezna.
Upanje, da bo sokolom ustrezne prostore prinesla nova stavba okoliške šole, so kmalu izgubili, saj z gradnjo le-te do poloma Avstrije sploh niso začeli. Ker pa je bila potreba po novih prostorih očitna, je takratni starosta celjskega sokola dr. Gvidon Sernec na izrednem občnem zboru septembra 1905 podal idejo o gradnji sokolskega doma. Predlog je bil sprejet. Že do konca leta 1905 so sokoli prispevali več kot 1100 kron, naslednje leto pa še dodatnih 2100 kron. Nekaj denarja so dobili tudi s prodajo razglednic, ki jih je v ta namen izdal odbor za izgradnjo doma. Več je bilo vprašanj o tem, kje postaviti dom, v mestu ali okolici (Gaberjah). Z nastopom načelnika Smertnika je bilo tudi teh dilem konec; prednost so dali gradnji v Gaberjah.
Upanje, da bo sokolom ustrezne prostore prinesla nova stavba okoliške šole, so kmalu izgubili, saj z gradnjo le-te do poloma Avstrije sploh niso začeli. Ker pa je bila potreba po novih prostorih očitna, je takratni starosta celjskega sokola dr. Gvidon Sernec na izrednem občnem zboru septembra 1905 podal idejo o gradnji sokolskega doma. Predlog je bil sprejet. Že do konca leta 1905 so sokoli prispevali več kot 1100 kron, naslednje leto pa še dodatnih 2100 kron. Nekaj denarja so dobili tudi s prodajo razglednic, ki jih je v ta namen izdal odbor za izgradnjo doma. Več je bilo vprašanj o tem, kje postaviti dom, v mestu ali okolici (Gaberjah). Z nastopom načelnika Smertnika je bilo tudi teh dilem konec; prednost so dali gradnji v Gaberjah.
