Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
13. februarja 1945 se je v Gerlincih rodil Evald Flisar, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik
Po končani osnovni šoli v Gerlincih in na Cankovi je maturiral na gimnaziji v Murski Soboti, od tam pa ga je pot zanesla v Ljubljano, kjer je študiral primerjalno književnost. V tem času je izdal prvo in doslej edino pesniško zbirko. Napisal in izdal je še tri romane, nato pa se preselil na Dunaj in od tam v London. V Londonu je študiral književnost in angleški jezik. Že takrat in pozneje je pisal radijske igre in kratke zgodbe za BBC. V Avstraliji, kjer je med drugim študiral psihologijo, je v Sydneyju nekaj let vozil podzemni vlak. To izkušnjo rad omenja tako v intervjujih kot tudi v svoji prozi. Velja za svetovnega popotnika, saj je doslej prepotoval 96 držav. Še posebej so ga zaznamovala potovanja v Indijo; na podlagi bivanja v Ladaku in Zanskarju v Himalaji je napisal znameniti roman Čarovnikov vajenec. Druga potovanja po svetu je ubesedil v več potopisnih knjigah. Iz Avstralije se je leta 1975 vrnil v London, kjer je preživel naslednjih sedemnajst let. Delal je pretežno kot urednik, med drugim je urejal Enciklopedijo znanosti in tehnologije. Ustvarja gledališka besedila, ki doživljajo veliko odobravanja, prestižnih nagrad in uprizoritev po svetu, pa tudi uprizoritev in nagrad v domačih gledališčih. Prevedena so v številne, tudi malo znane jezike. Podobno je z njegovimi romani. Sleherni izmed njih vzbudi odmev po svetu, je nagrajen ali uvrščen na prestižne sezname leposlovja. V Sloveniji pa se drug za drugim uvrščajo med pet ali vsaj deset nominirancev za nagrado kresnik. Z intervjuji in drugimi zapisi se redno oglaša v javnosti. Od leta 1995 do 2002 je bil tri mandate predsednik Društva slovenskih pisateljev,od marca 2015 do julija 2016 pa je bil predsednik slovenskega PEN. Od leta 1998 je urednik revije Sodobnost. Že v študentskih letih je začel tudi prevajati, najprej iz nemščine delo Stefana Zweiga Graditelji sveta. Ko je že suvereno obvladal angleščino, pa je začel prevajati še poezijo in prozo iz angleščine v slovenščino ter obratno, tudi svoje drame in nekatere romane.
V Sloveniji je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada za roman Popotnik v kraljestvu senc ter drami Kaj pa Leonardo?in Jutri bo lepše, za drame Kaj pa Leonardo? Nora Nora in Komedija o koncu sveta pa Grumovo nagrado.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/flisar-evald/
Avtor gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
