Ivan Hribar se svojega angažmaja spominja tako: “Kaj je torej naravnejega, da sem prijateljev in sotrudnikov za to veliko nalogo iskal predvsem v naročju naše ožje domovine. Pri svojih rojakih, katere sem s pisano in govorjeno besedo želel zainteresovati za smotreno delo v dosego velikega cilja. In dela je bilo potreba. Saj sem dobro vedel, da oni, ki ne seje, tudi žel ne bo.” (Moji spomini 1983, str. 193)
Read more