Sokolsko društvo bilo zelo aktivno na istem območju Bežigrada kot je to še danes (Vodovodna, Dunajska, Kržičeva, Topniška, Samova… ). V letih 1931-1935 si je na mestnem zemljišču postavilo začasni leseni društveni dom, ki je stal na mestu sedanje Plave lagune ter vključeval telovadno dvorano (velikosti cca 10×20 m).
V zborniku, ki je nastal ob 75-letnici ŠD Sokol Bežigrad, je prispevek o Sokolskem domu za Bežigradom. Avtor članka Svetozar Guček pripoveduje: ” Takoj po ustanovitvi Sokola Ljubljana III-Bežigrad smo telovadili poleti na travniku vrtnarja Kešeta na severni strani njegovega vrta ob Linhartovi cesti. Pozimi 1931/32 nam je dala zatočišče gostilna Fortuna na Vodovodni cesti. Potem smo se preselili v Topniško vojašnico ob Dunajski cesti, kjer so poslopja. V tisti, ob cesti smo telovadili, druga dvorana pa je imela oder, kjer so člani Kulturnega odseka Sokola uprizarjali ljudske igre. Sokol si je nato pridobil pravico uporabe zemljišča ob južni strani stanovanjskih dvo- in večnadstropnih hiš ob Kržičevi ulici. Pred prihodom Sokola so bile tu njive; danes tam stoji Plava laguna. Ko so z njiv pospravili pridelke, predvsem zeljnate glave, smo deca in člani očistili njivo s prostovoljnim delom in odstranili korenine zeljnatih glav. Zemljišče so ogradili z ograjo z lesenimi deskami v taki višini, da ni bil mogoč pogled v notranjost. Uredili in utrdili so ga, da je bilo spremenjeno v letno telovadišče, podobno kot so ga imeli že ob Sokolskem domu Tabor, pa Narodni dom v Tivoliju in Sokol Šiška tudi ob svojem domu.” (Športno društvo, 2005, 8)