Hudetova, po domače Hlačmanova, danes Müllerjeva hiša stoji v križišču Adamičeve in Ljubljanske ceste.
Pred letom 1941 je bila tu Hlačmanova domačija z gostilno. Hlačman je bil znan kvartopirec, ki je zapravil hišo. Kupili so jo Müllerjevi, ki so prišli iz Bele krajine. Nekaj časa so imeli gostilno, ves čas pa trgovino. Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 so hišo bombardirali. V pritličju je nekaj časa delal zobozdravnik, po letu 1945 je tu delovala občina, župan je imel dve pisarni, in šola, en razred za glasbeni pouk in razred za knjižnico. Po drugi svetovni vojni so Müllerjevo premoženje nacionalizirali in oče je moral kot trgovec delati v trgovini Zdenka v drevoredu v Grosupljem.
Kjer je danes slaščičarna, je bil včasih hlev, kjer je danes trgovina Zlata nit, je bila do leta 1947 gostilna. Leta 1958 je oče umrl. Iz te družine izhaja Jakob Müller, profesor slovenskega in srbohrvaškega jezika, ki je nekaj let učil v OŠ Grosuplje, eno leto v Kopru, nato pa se je zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Nekaj časa je delal na leksikografiji, zadnje čase pa je aktiven v terminoloških komisijah.
“Hlačman, prvi lastnik te hiše, je rad kvartal. Tudi v Trst je hodil ‘metat hudičeve podobice’. Ko je nekoč priigral lepo vsoto in zbrani igralci niso hoteli prekiniti igre, je Hlačman pustil plašč in suknjič v igralnici ter jo z vlakom popihal domov.
Leta 1895 je tudi Grosuplje stresel potres. Pri Hlačmanu so ravno metali karte. Vsi gostje s kvartopirci vred so pobegnili na prosto, prepričani, da je hudič prišel po njihove kvartopirske duše,” je zapisal profesor Jakob Müller.
