Josef Ressel se je rodil v Chrudimu na Češkem. Po osnovnem šolanju v domačem kraju in gimnaziji v Linzu se je vpisal na topničarsko šolo v Čeških Budejovicah. Iz zdravstvenih razlogov ni mogel postati aktivni vojak, zato je v letih 1812/13 nadaljeval z rednim študijem knjigovodstva, kmetijstva in farmacije ter z izrednim študijem mehanike, hidravlike in civilne arhitekture. V letih 1814/15 je opravil še dveletni študij na gozdarski akademiji.
Svojo prvo zaposlitev je dobil na Spodnjem Avstrijskem, nato pa živel in delal na Slovenskem (Pleterje, Ljubljana – tam je tudi umrl), Hrvaškem (Motovun, Istra) in Italiji (Benetke, Trst). Zaradi večkratnih selitev, širokih razsežnosti strokovnega dela in rojstva v nemško – češki družini ga vsa omenjena okolja navajajo tudi kot svojega človeka.
V zgodovino se je zapisal kot izjemno izobražen in delaven mož, ki je svoja strokovna spoznanja in vedenja objavljal v številnih spisih. Med najtehtnejša Resslova znanstvena dela sodi v nemščini pisana razprava iz leta 1842, v kateri natančno predstavlja svoj pogled, kako ponovno načrtno pogozditi Istro. Razprava je predvidevala obnovo preko 132.000 ha opustošenih istrskih gozdov. Predlagal je tudi številne izboljšave na področjih poljedelstva, čebelarstva, živinoreje in takrat aktualnega svilogojstva. Izdelal je načrte za namakanje egiptovskih ravnin z Nilom, za izsuševanje obdonavskih logov pri Dunaju, regulacijo delte Neretve, beneških lagun, Ljubljanskega barja itd. Načrti niso vsebovali samo tehničnih rešitev, ampak so bili podprti tudi s predvidenimi stroški in kalkulacijami rentabilnosti. Plod Resslovega raziskovanja so tudi številni predmeti za vsakdanjo rabo, npr. brezsmradno stranišče, kmetijski sejalnik, valjčne stiskalnice za grozdje, olje in sadje itd. Razvijal je merilne naprave ter izboljšal kompas in kronometer. V času gradnje prvih železnic (1830/40) je načrtoval železnice s pnevmatičnim pogonom (brez tirov in koles), cestne avtomobile na paro in tudi naprave za prenos informacij (npr. prenosni optični telegraf).
Najbolj popularen je postal zaradi izuma ladijskega vijaka, s katerim je povsem spremenil morsko plovbo. Ladijski vijak, s katerim se je Ressel začel ukvarjati že leta 1812, je dobil svojo dokončno obliko med njegovim službovanjem na Slovenskem. Najprej ga je leta 1827 patentiral kot vodni vijak na osnovi Arhimedovega brezkončnega vijaka, ga nato še večkrat izpopolnil in ga leta 1851 ponovno patentiral kot ladijski vijak na način ribjega repa.
Resljeva ulica v Celju se odcepi od Mariborske proti podjetju Klasje in upravi podjetja Engrotuš.