Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu. Umrla je 21. septembra 2016 v Kranjski Gori.
Jakeljnovi niso bili bogati – šteli so se med bajtarje – imeli pa so spretne roke in veliko veselja do pripovedovanja zgodb. Marica Globočnik se je rodila 1. februarja 1918 v Kranjski Gori. Peter Jakelj (Smerinjekov), oče Marice Globočnik (po domače Smerinjekove Marice), je Rudiju in Josipu Vandotu pripovedoval pravljice o Pehti, Bédancu in Kosobrinu. Jakeljnovi so imeli tudi velik smisel za igralsko umetnost. Igre so igrali kar po domačijah in pozneje na šolskem odru. V neki igri je igralo kar trinajst članov širše Jakeljnove družine. Pri enajstih letih se je gospa Marica Globočnik priključila pevskemu društvu in igralski skupini. Tudi sama je pisala in režirala igre. Vedno si je želela biti učiteljica, ker pa za to doma ni bilo denarja, je postala šivilja, s čimer pa se nikoli ni preživljala. Šivala je le za svojo družino. Sezonsko je bila zaposlena v gostinstvu in turizmu. Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati storije iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. K sodelovanju jo je povabila agencija Julijana v Kranjski Gori, ki je uredila Kekčevo deželo. Po desetih letih je zaradi starosti odnehala. Nekaj časa je teto Pehto še igrala doma v Pehtini kamri in v hotelih v Kranjski Gori. Umrla je konec septembra 2016 v 99. letu starosti. Leta 2017 so v okviru Mednarodnega filmskega festivala, ki je potekal v Kranjski Gori, v parku ob Pišnici v njen spomin posadili drevo in postavili spominsko tablo z njeno fotografijo. Nagrade: zlati grb Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju (2002), častno priznanje za življenjsko delo Turističnega društva Kranjska Gora (2014) in naziv častne občanke Občine Kranjska Gora (2014).
