Janez Trdina (1830 - 1905)

Do desetega leta je hodil v mengeško osnovno šolo, jeseni leta 1840 pa sta ga starša poslala v ljubljanske šole. Pobudo je dala njegova bogata teta »Česnovka«, Marjeta Kerst iz Lukovice. Leta 1848 je kot šestošolec doživel revolucijo političnih in narodnih viharjev ter ob tem narodnostno in človeško dozoreval. V tistem času je začel pisati Zgodovino Slovencev ali, kakor so jo kasneje ob izidu leta 1850 preimenovali v Slovenski matici, Zgodovino slovenskega naroda.

Med šolanjem se je med počitnicami vedno vračal domov, v Mengeš. V osemnajstem letu je, poleti v mengeški cerkvi, zagledal ljubezen svojega življenja – Radoslavo. V resnici je bila to Frančiška Stare, hči mengeškega graščaka Mihaela Stareta. V Radoslavo jo je preimenoval pisatelj sam, saj je bila ona najradostnejši pojav v njegovem življenju. Kljub trdno spletenemu prijateljstvu in naklonjenosti, jima nikoli ni bilo dano, da bi se poročila.