Svojo prvo butarico je smela povezati in okrasiti v otroštvu, ko je oče nekaj dni pred cvetno nedeljo prinesel domov naročje leskovega šibja, ga oskubil, narezal na pol metra dolge paličice in povezal.
»Dekleta smo z materjo nabrala okrasno zelenje: brinove vejice, cipreso, naročje bršljana, nekaj vejic rumeno cvetočega drena, tudi resje, če je že bilo, petelinčke ali pušpan in nazadnje deveti les. Tako smo rekli grmu, ki je cvetel zgodaj spomladi.« Marija si nekaj tednov pred veliko nočjo vzame čas za sprehod po bližnjem gozdu, da nareže lesk, poišče vrbovo šibje in nabere zelenja. Kako izdelati in okrasiti butarico, je naučila tudi svoje otroke, ki bodo nekoč spet poučili svoje otroke o tem starodavnem izročilu. Za izdelavo butarice porabi pol ure, za sprehod po gozdu, ko nabira zelenje in šibje, pa včasih cel dan. In kdaj je butarica končana? »Takrat, ko nanjo dodam jabolko.«