Kljub vsakoletni rasti vpisa je bilo število učencev v glasbeni šoli za mesto, kakršno je Celje, še vedno pod republiškim povprečjem. Tega sta se zavedala oba ravnatelja – že prej Ciril Vertačnik in še posebej njegov naslednik Vid Marcen – zato sta kapacitete glasbene šole povečevala z zunanjimi oddelki. S tem je šola v svojem okolju pridobivala potrebno množičnost, dokazovala nujnost gradbenih posegov, ob tem pa seveda širila svojo ponudbo pedagoških vsebin in ustvarjala potrebne osnove za prehod na višji šolski nivo.
Kljub navidezni zunanji statičnosti je bilo dogajanje na gradbenem področju v teh letih zelo intenzivno. Po eni strani se je stanje zapletalo v zvezi z odkupom zasebnih gradbenih objektov na severni parceli, po drugi plati pa je potekala priprava gradbene dokumentacije in načrtov. Občinski investitor (Občinska izobraževalna skupnost) je v začetku leta 1979 povabil k izdelavi idejnega projekta gradnje tri projektivne organizacije: Ingrad Celje, Razvojni center Celje in Vegrad Velenje. Odzvala sta se le prva dva in septembra 1980 se je pooblaščena komisija investitorja v soglasju z glasbeno šolo odločila za izdelek arhitekta Mirana Polutnika iz Razvojnega centra Celje. Njegov načrt je predvideval večjo uporabno površino (1112,20 m?) in cenejšo izvedbo od konkurence (36 milijonov dinarjev).
Po številnih zapletih so spomladi 1982 gradbena dela na parceli končno stekla in leto kasneje je celjsko gradbeno podjetje Ingrad objekt uspelo dokončati. Ravnatelj Marcen je leta 1983 svoje poročilo o dolgo pričakovani novi šolski pridobitvi zaključil takole: »V učilnicah nove glasbene šole je mogoče glasbeno izobraževanje za okrog 750 učencev, s čimer bi se od prejšnjih 4,6 % osnovnošolcev, vključenih v redno glasbeno izobraževanje, približali republiškemu povprečju, to je 10 % osnovnošolske mladine, z novimi prostori pa je tudi podana možnost za razširitev šole v srednješolsko glasbeno učilišče. Največji delež sredstev za adaptacijo in novogradnjo je iz programa II. samoprispevka, pomemben del je pridala Občinska izobraževalna skupnost. Vsi prostori stare in nove zgradbe so dodatno na novo opremljeni (oprema in glasbila) iz posojenih sredstev amortizacijskega sklada Združenih osnovnih šol, del sredstev pa je prispevala Glasbena šola sama.«
