S prvotne proizvodnje letalskih delov za potrebe nemške vojaške industrije se je TAM po koncu druge svetovne vojne preusmeril v industrijo tovornih vozil, v naslednjih desetletjih pa še v proizvodnjo avtobusov, terenskih in mnogih specialnih vozil, od gasilskih, smetarskih, poštnih do vozil za prevažanje konfekcije, kruha, potujočih prodajaln ipd. Vozila, ki so jih proizvajali v TAM-u, so nastajala na podlagi licenčnih pogodb s tujimi podjetji, sčasoma pa sta razvojni potencial in strokovno znanje zaposlenih dosegla stopnjo, ki je omogočala razvoj in konstruiranje lastnih produktov.
TAM-ov proizvodni program ima bogato zgodovino. Prvo tovorno vozilo, ki so ga izdelali v tovarni po vojni, je bil tovornjak Pionir, izdelan po češki licenci. V 50. letih je bila sklenjena licenčna pogodba z zahodnonemškim podjetjem Klöckner-Humboldt-Deutz (KHD) za izdelovanje tovornjakov z nosilnostjo 4,5 t. Prve motorje, narejene po licenci KHD, so vgradili v vozila TAM 4500. V naslednjih letih so program razširili na proizvodnjo tovornjakov večjih nosilnosti (npr. TAM 5500) ter avtobusov za različne namene. V začetku 60. let so v podjetju razvili prvo vozilo, ki je bilo zasnovano na podlagi lastnega strokovnega znanja – tovorno vozilo TAM 2000, ki je v naslednjih letih dobilo številne različice. V 70. letih so enega najpomembnejših tehničnih in tehnoloških dosežkov tovarnepredstavljala terenska dvo- in triosna vozila z zračno hlajenimi motorji, ki jih je uporabljala jugoslovanska vojska, kot zelo dobra pa so se izkazala tudi v gospodarstvu. Leta 1976 so v TAM-u pričeli s postopnim posodabljanjem celotnega proizvodnega programa, pri čemer so proizvodnjo razširili na vse težne kategorije. Novonastali “B program” je zajemal celo paleto lahkih, srednjih in težkih vozil, na istih temeljih pa so razvijali tudi avtobuse in različna specialna vozila. Največji delež v proizvodnji TAM-a so še vedno zavzemala tovorna vozila lastne mase od 3,5 t do 26 t oz. s priklopnikom skupne mase do 40 t. Program je zajemal navadne tovornjake, vlačilce in prekucnike. Poganjali so jih različni dizelski motorji z zračnim ali vodnim hlajenjem. Program tovornih vozil je zaokroževal t. i. dopolnilni program, v katerem so izdelovali težka vozila od 16 t navzgor na osnovi kooperacijske pogodbe z mednarodno korporacijo IVECO. Proizvodni program avtobusov je vključeval vozila za vse vrste potniškega prometa (linijski, mestni, primestni, turistični) od 5 do 12 m dolžine ter v zgibni različici do 18 m dolžine. Turistični avtobusi so bili opremljeni z vso potrebno opremo, kot npr. s klimatsko napravo, kuhinjsko nišo, toaletnim prostorom, prostornim prtljažnikom ipd. Zaradi različnih transportnih zahtev so v TAM-u razvijali in proizvajali široko paleto specialnih vozil, in sicer za potrebe komunale, gasilstva, trgovine, gozdrastva, kmetijstva, gradbeništva, raznih vzdrževalnih dejavnosti, zdravstva, kulturnih organizacij idr. V programu terenskih vozil sta bila dva osnovna tipa skupne mase 7 in 11 t, ki sta služila tudi kot osnova za proizvodnjo nekaterih specialnih vozil (npr. različnih vzdrževalnih vozil, gasilskih vozil ipd.). Terenska vozila je odlikovala visoka prehodnost, kar pomeni, da so lahko premagala različne težke terenske razmere. Proizvodnja motorjev je v TAM-u potekala v tesni povezavi s podjetjem KHD. Pri tem so vselej sledili dosežkom v svetovni motorni industriji. Vgrajevali so jih v vozila, del pa jih je poganjal delovno, kmetijsko in drugo motorizirano mehanizacijo. Poleg vozil in motorjev so v tovarni proizvajali še druge izdelke – vse vrste orodij za potrebe avtomobilske industrije, specialna livarska in kovaška orodja ter orodja za stiskalnice, najzahtevnejše elemente iz sive litine in aluminijev zlitin zlasti za potrebe industrije motorjev, izkovke in tehnološko opremo, ki je zajemala posamezne namenske obdelovalne stroje oz. linije, hidravlične agregate, posamezne hidravlične elemente in različne strojne dele.
Viri:
1. Iršič, M. (ur.): Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor : 1947-1987. Maribor: Tovarna avtomobilov in motorjev, 1987.
2. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9-33.
3. Brovinsky, B.: Tam v Mariboru, kjer delajo tovornjake : od licence do lastnega programa vozil. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 393-416.
2. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9-33.
3. Brovinsky, B.: Tam v Mariboru, kjer delajo tovornjake : od licence do lastnega programa vozil. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 393-416.