Velik uspeh je Radovan Gobec dosegel z opereto Hmeljska princesa, ki jo je napisal leta 1930.
Najprej za spremljavo s klavirjem, kasneje pa je dodal še orkester. V opereti je kritično spregovoril o izkoriščanju kmečkega človeka. Premierno je bila izvedena 7. oktobra 1933 v Roblekovi dvorani v Žalcu. Pod režijo se je zopet podpisal Rado Štokelj, ki je uspešno vodil žalske pevce in igralce.
Osebe, ki nastopajo: Pavel Koman, graščinski upravitelj (bariton); Otilija, njegova žena; Danica, njuna hči; Darinka, njuna nečakinja (sopran); Branko Mirnik, graščinski vzgojitelj (tenor); vila Zora, operna pevka; Izak, hmeljarski trgovec (bariton); Khon, hmeljarski trgovec (bariton); Salobir, hmeljarski trgovec (bariton); Grgra, novinar (bariton); Šušlja, novinar (bariton); postrežnica; lakaj; pismonoša; gostje; strežniki
Vsebina: Darinko oblegajo snubci, židovski prekupčevalci s hmeljem. A Darinka je svoje srce že obljubila Branku. Darinkin stric Koman hoče pomagati Branku in pošlje lažno brzojavko. V njej je napisano, da je cena hmelja močno padla. Žide Darinka brez premoženja ne zanima in jadrno odidejo. Darinka in Branko se veselo objameta.
Kako so bile porazdeljene vloge v opereti kaže operetni list iz leta 1933.
Hmeljska princesa je v 30-letih 20. stol. doživela okrog 20 ponovitev. Z njo so Žalčani gostovali tudi v Narodnem domu v Celju in na Studencih v Mariboru.
Jaka Slokan v Celjskem tedniku 25. februarja 1966 navaja še kritiko časopisa Slovenija: »Listnica uredništva« pojasnjuje nekemu kritiku takole: » Hvala lepa za poslano brošuro in lepak (tekst Hmeljske princese in reklamni lepak). Vaše ocene pa ne moremo priobčiti, ker bi si z njo gotovo nakopali tiskovno tožbo. Ocena in brošura nam sicer jasno pričata, da je Hmeljska princesa diletantsko zmašilo, kakor ga še menda nismo doživeli v Sloveniji, vsaj javno ne, vendar mislimo, da so Vaši napadi na učiteljstvo presplošni in zato vsaj za večino učiteljstva krivični. Prepričani smo namreč, da tudi učiteljstvo odklanja take »umotvore«. Veselilo pa bi nas, če bi napisali mnogo krajšo oceno brez splošnih izpadov.«
Hmeljsko princeso so, po dobljenih ustnih virih, uspešno uprizarjali tudi po 2. svetovni vojni, med igralci so bili Jože Aubreht, Nanika Pipan, Jože Zagode, Franjo Audič, Hilda Matelič, Janko Klinc.
Ob 20-letnici žalskega hrama kulture, Doma II. slovenskega tabora, je v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec znova zaživela, v novi preobleki, opereta Hmeljska princesa. Premiera je bila 4. decembra 2005 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. K sodelovanju so povabili mnogo Žalčanov, ki so že sodelovali pri operetah. Posebej za to opereto so oblikovali operetni orkester, ki je bil sestavljen iz 26 glasbenikov iz vse Spodnje Savinjske doline. Dirigent je bil Franci Rizmal, režiser Miha Alujevič, scenografinja in kostumografinja je bila Ivona Stanić, korepetitorka Irena Kralj, koreografinja pa Ana Vovk Pezdir. Prav tako je bil za to priložnost oblikovan zbor 28 pevk in pevcev, katerega je vodil Matjaž Kač.
Operetni list prikazuje porazdelitev vlog:
Leta 2007 je režiser Miha Alujevič prejel Savinovo plaketo za režijo operete Hmeljska princesa.
Leta 2007 je režiser Miha Alujevič prejel Savinovo plaketo za režijo operete Hmeljska princesa.