» Iz častitih korenin je zrasel Luka Krámolc,brzen brumen vižar ljudskih pesmi,za Koroške vnet in za Šent?nel.le poj, le poj mi šentanelski zvon,spominjaj pesem na moj večni dom.« (dr. Franc Sušnik)
1892 Rodil se je 14. oktobra 1892 pri Lužniku v Šentanelu nad Prevaljami.
1914 Na Dunaju je diplomiral na Akademiji za glasbo in upodobljajočo umetnost.
1914 – 1918 Po končani akademiji je bil mobiliziran in je kot pešak služil v avstrijski vojski do 29. oktobra 1918.
1918 – 1920 Postal je tajnik in vodja preskrbe občine Mežica. Opravljal je tudi službo organista in vodil pevski zbor. Aktivno je sodeloval pri plebiscitu.
1920 Na povabilo Mateja Hubada je odšel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati je študiral na konservatoriju.
1921 Poročil se je z Marijo Wyzovrek; leta 1922 se jima je rodil sin Božidar, leto za njim Nikolaj.
1924 Diplomiral je iz glasbe in petja.
1924 – 1950 Po diplomi je vse do upokojitve l. 1950 služboval kot glasbeni pedagog.
Ustanavljal in vodil je številne pevske zbore, prirejal koncerte in turneje. pisal je strokovne članke in predaval na zborovodskih tečajih.
Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot trideset zbirk zborovskih pesmi, pesmaric in vadnic.
Zbiral in prirejal je dela koroških ljudskih pevcev, vižarjev in pesnikov: Franca Ledra – Lesičjaka, Mihe Andreaša, Urbana Jarnika in drugih. Zavzemal se je ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega izročila.
1940 Postal je redni član Društva skladateljev v Ljubljani.
1945 – 1955 Zaradi emigracije obeh sinov mu povojna oblast ni bila naklonjena, dolgo mu niso dodelili družinskega stanovanja, ni dobil potnega dovoljenja, odmerjena mu je bila nižja pokojnina.
1964 Dal je pobudo za ustanovitev pevskega zbora Šentanelski pavri in mu izbral ime.
1974 Umrl je 12. februarja 1974 v Ljubljani. Pokopan je v domačem Šentanelu.
1914 Na Dunaju je diplomiral na Akademiji za glasbo in upodobljajočo umetnost.
1914 – 1918 Po končani akademiji je bil mobiliziran in je kot pešak služil v avstrijski vojski do 29. oktobra 1918.
1918 – 1920 Postal je tajnik in vodja preskrbe občine Mežica. Opravljal je tudi službo organista in vodil pevski zbor. Aktivno je sodeloval pri plebiscitu.
1920 Na povabilo Mateja Hubada je odšel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati je študiral na konservatoriju.
1921 Poročil se je z Marijo Wyzovrek; leta 1922 se jima je rodil sin Božidar, leto za njim Nikolaj.
1924 Diplomiral je iz glasbe in petja.
1924 – 1950 Po diplomi je vse do upokojitve l. 1950 služboval kot glasbeni pedagog.
Ustanavljal in vodil je številne pevske zbore, prirejal koncerte in turneje. pisal je strokovne članke in predaval na zborovodskih tečajih.
Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot trideset zbirk zborovskih pesmi, pesmaric in vadnic.
Zbiral in prirejal je dela koroških ljudskih pevcev, vižarjev in pesnikov: Franca Ledra – Lesičjaka, Mihe Andreaša, Urbana Jarnika in drugih. Zavzemal se je ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega izročila.
1940 Postal je redni član Društva skladateljev v Ljubljani.
1945 – 1955 Zaradi emigracije obeh sinov mu povojna oblast ni bila naklonjena, dolgo mu niso dodelili družinskega stanovanja, ni dobil potnega dovoljenja, odmerjena mu je bila nižja pokojnina.
1964 Dal je pobudo za ustanovitev pevskega zbora Šentanelski pavri in mu izbral ime.
1974 Umrl je 12. februarja 1974 v Ljubljani. Pokopan je v domačem Šentanelu.
