Po mnenju Avguština Stegenška naj bi Trebnik dobil ime po iztrebljenem oz. izkrčenem gozdu, kjer so pozneje postavili dvorec. Pozneje naj bi na mestu nekdanjega dvorca postavili mogočno graščino, ki stoji še danes.
Kotprvi lastnik omenjenega dvorca se v virih leta 1412 omenja AhacijTrebniški. Trebniški pa so v slovenski zgodovini zapisani tudi kotpristaši protestantizma. Po A. Stegenšku sta Hektor in Jurij Seifried Trebniškisodelovala pri ustanovitvi luteranske molilnice v Gočah in prispevala denar zacerkev na Betnavi pri Mariboru. Leta 1616 je z Erazmom postala rodbinaTrebnik pobaronjena.
A. Stegenšek v zvezi z dvorcem omenja tudi vzidano marmorno heraldično ploščo.Na njej je tudi grb trebniških gospodov z vzpenjajočim se risom. Nad južnimvhodom v dvorec pa je evidentiral ploščo grofov Egkh (sestra GodfridaTattenbacha Ana Margareta je bila namreč poročena s kranjskim grofom InocencemEgkhom).
Na omenjeni plošči je v nemščini naslednji napis:
INNOCENT FREYHERZV ANNA MARGARETTA
EGKH VNDHVNGERSPACH FRAV ZVEGKH GEBOR
ERBLANTSTABEL MAISTER IN NEFREYN VON VND
CRAIN VND DERWINDISHEN ZV TATENPACH
MARCH MDCXXX
Leva stran napisa se v prevodu glasi:
Inocenc baron pl. Egkh in Hungersbach, dedni mojster na Kranjskem in vSlovenski marki. Desna stran napisa se v prevodu glasi: Ana Margareta, gospa pl.Egkh, rojena baronica Tattenbach 1630. Omenjena napisna plošča se danes nahaja na steni grajskegadvorišča v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Na jugozahodnem podporniku pa je bila vzidana napisna ploščagrofa Gotfrida Tattenbacha; napis je v nemščini:
GODFRID FREIHERR ZV TATTENPACH
HERR ZV GONAVITZ LANDSPERG
TRIEBENEK HAVSENPACHER AVF
CHRANICHSFELD VND STATTENBERG
PANNIER HERR ANNO 1636.
Napis se v prevodu glasi:
Gotfrid baron Tattenbach, gospod gospoščin Konjice, Landsberg, Trebnik,Pohorski dvor, Rače in Štatenberg zastavonoša. V letu 1636.Omenjena plošča je danes vzidana v steno grajskega dvorišča vPokrajinskem muzeju v Mariboru.
Ko so Žički kartuzijani leta 1692 kupili konjiško gospoščino, je samostan vlast dobil tudi trebniški dvorec. Iz tega obdobja je ohranjen inventarnizapisnik. Zapisnik iz leta 1699 omenja petnajst opremljenih prostorov, medkaterimi je bila zelo bogato opremljena soba v zgornjem nadstropju. Imela jedvanajst z rdečim usnjem prevlečenih stolov, trinajst portretov, predvsemčlanov avstrijske hiše, ter pet intarzij, med katerimi je bila tudi podobamesta Gradec. Ena od sob je bila opremljena s portreti družine Tattenbach, zatose je imenovala soba Tattenbachov. V pritličju je bila bogato opremljenapriorjeva soba, v kateri je bilo dvanajst z rdečim usnjem prevlečenih stolov,trije gobelini in osem slik. Poleg tega je bilo v dvorcu nad šestdeset podob,od tega nekatere z motivi iz antične mitologije. Od ostale opreme inventaromenja še srebrnino, cinasto posodo (težko 238 funtov), bakreno posodo in večjedilnih servisov, med katerimi so nekateri imeli tudi slonokoščene držaje. Vdvorcu je bila tudi druga oprema – lovska, poljedelska, vrtnarska idr.Trebniški dvor je imel tudi svojo kapelo, v kateri se je opravljala službabožja, saj inventar v kapeli omenja srebrn in pozlačen kelih s pateno, dvasrebrna mašna vrčka, štiri mašne plašče in drugo potrebno opremo. V trebniški pristaviin deloma na konjiškem gradu so kartuzijani shranjevali tudi živež. Inventar izleta 1699 omenja 537 korcev ali 21.136 litrov žita in sočivlja. V kleteh jebilo 1019 veder vina. V shrambi trebniškega dvorca je bilo 307 funtov ali 172kilogramov masti, slanine in voska. V hlevih je bilo 81 glav goveje živine in87 ovac. 40 volov za vprego pa so kartuzijani imeli v reji pri svojihpodložnikih.
Leta 1621 je baron Erazem dvor Trebnik prodal KrištofuTattenbachu, ki je trebniško posest združil s konjiško, verjetno pa je dalpozidati tudi novi dvorec, ki je pozneje znan kot Windischgrätzova graščina. Odleta 1621 naprej so bili lastniki konjiškega gradu in Trebnika isti. Med letoma1670 in 1685 je bil dvorec v cesarskih rokah, leta 1692 pa so ga v last dobiližički kartuzijani. Po jožefinskih reformah je upravo nad stavbo prevzel verskisklad, ki je stavbo upravljal od 1783. do 1828. Zadnji posestniki graščine paso bili knezi Windischgrätzi, ki so ji vtisnili pomemben pečat, saj mnogiKonjičani dvorec Trebnik imenujejo kar graščina Windischgrätz.
