Sprva je proga tekla le do Slovenskih Konjic. Najprej so progo podaljšali iz Slovenskih Konjic do Radane vasi, in sicer leta 1916. Zgrajena je bila predvsem zaradi rudnika v Radani vasi.
Železnica je na tej relaciji imela velik pomen, saj je olajšala trgovino z lesom, omogočila lažji prevoz materiala iz kamnolomov, apnenic in rudnikov. Grajena je bila po predpisih vojaške poljske železnice. To je pomenilo, da so uporabili slabši material in močnejše vzpone (25%). Nova jugoslovanska država, ki je bila ustanovljena s koncem 1. svetovne vojne, je z upravo železnic SHS leta 1918, zgradila še preostali del železnice do Zreč. Ta del so gradili takratni ruski ujetniki. Odsek do Zreč so predali prometu 15. 1. 1920, remont pa je bil zaključen 15. 10. 1920. Celoten podaljšek proge je meril 6,1 km. Čeprav so istega leta zaprli le-te premogovnike, je promet še kar naraščal, saj je v Zrečah cvetela kovaška industrija in v Konjicah usnjarstvo.
