Za Vipavsko so bila najbolj znana vina rebula, malvazija in grganja, v plantah so največ gojili gnjet, ki je dal modro grozdje in velik pridelek, ni pa bil kvaliteten.
V Posočju, kjer so gojili trte vse do Kobarida, je bil doma čividinec (čividajec). Na Goriškem so gojili iste sorte kot na Vipavskem. Na gričih je najbolj uspevala rebula. Na Krasu so gojili v prvi vrsti teran, v okolici Kopra in Pirana pa refošk, teran, belo pergolo, pinelo, cibebo, penjelec, sivko in malvazijo.
Na Štajerskem je preučeval in popisal številne sorte vinskih trt Franz Trummer in jih ampelografsko uredil. Poleg nemškega poimenovanja jim je pripisal še slovenska imena, ki jih je slišal pri vinogradnikih. Njegovo delo, ki je izšlo leta 1841, obsega sistematično klasifikacijo in opis štajerskih sort vinske trte. V njem je naštetih več kot 300 sort, kar priča o nenačrtnosti takratnega vinogradništva.
