»Kri bo tekla za svobodo zlato«, lahko tudi drugače poimenujemo digitalno zbirko 500-letnica Slovenskega kmečkega upora. Največji upor na Slovenskem je trajal pet mesecev, zajel je večino današnjega slovenskega ozemlja, na njegovem vrhuncu pa je sodelovalo okoli 80.000 članov kmečke zveze.
Zemljiško gospostvo je bilo osnovna gospodarsko-organizacijska in pravna enota fevdalnega sistema. V okviru gospostva so morali pripraviti in izdelati tako rekoč vse za svoje potrebe. V poznem srednjem veku se je z razvojem trgovine in uveljavitvijo blagovno-denarnih odnosov gospostvo vse bolj komercializiralo. Posamezniki so samovoljno višali stara bremena, denarne dajatve spreminjali v naturalne in povečevali obseg pridvorne posesti s prisvajanjem srenjskih zemljišč (gozdovi, pašniki). Na kmeta so padla tudi najtežja bremena v zvezi z organizacijo nove države in s potrebami nove, najemniške vojske. Gmotni položaj dela kmečkega prebivalstva je še poslabševala habsburška vojna z Benetkami (1508–1516), v katero so bili vpoklicani tudi podložniki.
Kmetje so nova bremena zavračali in se sklicevali na staro pravdo, t.j. v stalno določeni količini odmerjeno letno dajatev. Pri tem so upali na cesarjevo podporo in se v svojem brezizhodnem položaju odločili za upor. Iz posameznih žarišč na Kranjskem je kmečko nezadovoljstvo spomladi 1515, po puntarskih zborovanjih, oblikovanju kmečke zveze, neuspelem posredovanju cesarskih odposlancev ter kmečkem odposlanstvu na cesarski dvor, preraslo sredi maja v napade na gradove. Uporniško gibanje se je iz Kranjske razširilo še na Štajersko in Koroško. Proti koncu junija se je plemiška vojska konsolidirala in začela ob pomoči cesarskih oddelkov v nizu spopadov upornike polagoma razbijati. V začetku julija so puntarji zavzeli celjski Stari grad, napadli tudi mesto, a je deželna vojska pod poveljstvom Jurija Herbersteina kmetom zadala uničujoč poraz. Z bitko pri Celju se je upor prevesil v sklepno fazo. Večjih spopadov več ni bilo, najkasneje v prvih dneh avgusta je bil kmečki upor v celoti zadušen.
Pričujoči multimedijski elementi v zbirki so večinoma povezani s Celjem oz. s celjskim področjem. Posebna pozornost je namenjena predstavitvi rodovnega debla plemiške rodbine Herberstein (enega od štirih primerkov hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož). Genealogija prinaša tudi najstarejši znani motiv odločilne bitke pri Celju. V digitalni zbirki lahko vidite tudi letak s prvimi slovenskimi natisnjenimi besedami. O takratnih dogodkih pri Celju je namreč poročala pesem vojaških najemnikov. Njen zapis je romal v najbližjo tiskarno na Dunaj, kjer so jo natisnili v obliki novičarskega letaka. Prve slovenske natisnjene besede se pojavijo kot puntarsko geslo »Stara prauda« in bojni klic »Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina«. Enega od dveh znanih izvodov hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V Pokrajinskem muzeju Celje smo prvič doslej tri tedne razstavljali originalni izvod.
mag. Damir Žerič, Pokrajinski muzej Celje
