Razglednica Polzele, ki je bila poslana leta 1910. Skrajno levo zgoraj je prikazana »zdravniška vila«. Območje hiše, ki stoji še danes, je bilo na začetku 20. stoletja poznano kot »Gmajna«. Spodaj levo je prikazana takratna tovarna meril (nekdanja pohištvena industrija Garant Polzela).
Že v drugi polovici 19. stoletja je na levem bregu Struge obstajala žaga za furnir z dvema gospodarskima poslopjema. Leta 1882 je bila regulirana Savinja in s tem tudi dana možnost poslovanja na desnem bregu Struge. Leta 1888 sta posestvo kupila Eduard in Terezija Lauterbach. Pozneje je vodja podjetja odkupil tudi posest na Breški gmajni, na območju današnje tovarne nogavic. Tako razširjeno podjetje se je med prebivalstvom uveljavilo kot »spodnja tovarna«, današnja Tovarna nogavic Polzela, in »zgornja tovarna«, nekdanja pohištvena industrija Garant Polzela. Leta 1896 je Lauterbach svoje podjetje spremenil v tovarno za izdelavo meril in jo kmalu prodal Williamu Prymu. V »spodnji tovarni« je potekala groba predelava lesa, v »zgornji tovarni« pa finejša obdelava ter zaključevanje polizdelkov »spodnje tovarne«. Tovarna je izdelovala razna merila, trgovske in mizarske metre, ravnila, trikotnike, šolske škatle, jedra za ustne harmonike … Leta 1916 sta se tovarni ločili in se je »zgornja tovarna« preimenovala v Strojilno tovarno. Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje registrirano kot invalidsko podjetje Mizarstvo Polzela, leta 1961 pa preimenovano v Pohištveno industrijo Garant Polzela.
Vir: Karmen Kreže, Občina Polzela skozi čas, Občina Polzela in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, 2015.